Sprege - tandemi lokomotiv na SŽ

[IC-Pohorje503]

zelo zanimivo s sliko za 1016+1016+541 je zelo lepo in cool!! hehe

Lp

[milchy]

situacija danes ....
enako dolg vlak (18 Fals-ov), edino spredaj en Taurus in zadaj Džura .....

in zdej vedi kolk zdrži kavelj .... ?

[Dolfe]

situacija danes ....
enako dolg vlak (18 Fals-ov), edino spredaj en Taurus in zadaj Džura .....

in zdej vedi kolk zdrži kavelj .... ?

Vagonska vlečna naprava ima silo strganja pri 850 kN. Lokomotivska pa izpod 1000kN nebi smeli biti.

Vlečni kavlji, skovani iz legiranega jekla zdržijo do 1000kN. Lokomotivski pa do 1200kN.

Najšibkejši člen torej je, ........

[Gorchi]

Zanimivi podatki Dolfe. In če je polno naložen Fals z železovo rudo težak xxx ton (pojma nimam koliko), koliko je potem vlečna sila na kavlju enega (1) vagona?

[milchy]

če je vlak težak 1450 ton, potem je en vagon težak bruto 80,5 ton .....

[Gorchi]

Se strinjam. Vendar pa vlečna sila na kavlju enega vagona ni 80,5 tone ampak manj, saj vagon stoji na tračnicah in ne visi na kavlju. Ali se morda motim?

[Dolfe]

Evo, da ne ponavlajam vse znova. Tule sem enkrat že pojasneval, kakšne so sile pri vleki v vzponu.

In še malo copy/paste verzije:

Drži. 541 je sposobna vleči še kaj več kot 2500 ton. Njena spososobnost je omejena predvsem na vlečno silo s katero je obremenjena vlečna naprava in pa seveda na dolžino sestavljenega vlaka. Z nakladom, pri maksimalni dolžini 600 metrov, je težko doseči več kot 2500 ton. Že 600 metrski vlak predstavlja kar precej težav zaradi prekratkih postajnih tirov.

Vlečne vagonske naprave, ki so vgrajene po 1964 letu, imajo silo trganja pri 850 kN (85 ton). Sam kavelj zdrži do 1000kN (100 ton).
Brižita ima vlečno silo na kavlju 258 kN (25 ton), seveda v tovorni prestavi. V potniški le 154 kN (15 ton). In z njo ni noben problem strgati vlak.
Naša 541 povleče kavelj s 304 kN (30 ton).

Kot zanimivost morda še malo teorije:

Razmerje sil na vlečnem kavlju pri vzponu proge, glede na skupno maso vlaka.

Pri povečanem nagibu proge za 1 promilo, se poveča sila na kavlju za 10 N [newton] na 1 tono mase vlaka.
Drugače povedano. Če imamo za lokomotivo pripet 1000 ton težak vlak, je na ravnini 0 (nič) promil, na vlečnem kavlju lokomotive sila 0 Newtonov.
Če isti vlak zapeljemo na progo s 5 promili vzpona, je sila na kavlju lokomotive 50.000 N (približno 5 ton).

Postavimo ta vlak še na 26 promilski vzpon, ki je na koprski progi. V tem primeru je sila na kavlju 260 kN (26 ton).

btw.
Brižitka razvije 258 kN vlečne sile na kavlju. In v tem primeru gre pri polnem gasu .......................nazaj v Koper.


Naj me nekdo popravi, če sem se zmotil.


lp

Sedaj bo morda kaj več jasno.

lp

[Gorchi]

Dolfe hvala in oprosti, ker nisem šel brskati po forumu. Glede na napisano se človek vpraša, kako to, da večina Evrope vseno uporablja kavlje in ne kakšne drugačne spenjače kot imajo npr. na Švedskem, v Ameriki. Nekak mi deluje kavelj kot relativno šibek element...?

[Ljubitelj]

V mojem sklerotičnem spominu ostaja zapisano, da se je nekje v 70 letih prejšnega stoletja pripravljala v Evropi zamenjava vlečnih kavljev in odbojnikov z enojno sklopko (Scharfenberg? sistem), nekaj podobnega kot na EMU in DMU. V ta namen so bili vsi takrat novi tovorni vagoni opremljeni na čelnih straneh (kjer so sedaj kavlji) z večjimi odprtinami, primernimi za nove spenjače. Le te so še danes vidne, saj so navzkriž prekrite z nekakšnimi profili. Če se prav spomnim je bil že takorekoč določen dan D za azmenjavo. Kar naenkrat je vsa zadeva utihnila in ostale so stare spenjače. Ali ve o tem kdo kaj več?
Imam pa še vprašanje. Če spenjača zdrži 85 ton, zakaj se na SŽ ne sme uporabljati tandem vprege z vlečno močjo 60 ton (5x541, ali 52 ton (2x663). Na ta način bi se precej prihranilo pri stroških strojevodij, vlaki pa bi lahko bili dalši, še zlati oni za prevoz premoga in žel. rude.
Naj povem, da sem nekoč v ZDA videl vlake s 4x4 lokomotivami (16 lokomotiv, ki ga upravljata samo dva voznika, bruto teža pa je bila čez 10.000 ton. To je eden od razlogov, da so ameriške železnice (tovorne) najuspešnejše na svetu.

LPL

[Dolfe]

Ljubitelj, upoštevati je potrebno momente, ki nastajajo med samo vožnjo. Nepravilno spetje enega samega vagona, ali nepravilno (okvarjena) delujoča zavora na posameznem vagonu, je pogosto vzrok za strganje vlaka. In to sploh ni toliko pomembno, koliko je težak vlak. Lahko je precej izpod 1000 ton in z Mopedom načelu.

Primerjava USA železnic z evropskimi ni najbolj smiselna. Amerika ima pretežno dolge ravninske proge, med tem ko so pri nas sami vzponi/padci, ovinki - levo/desno, ter postaje s 5 kilometrskim medsebojnim razmikom.

[Ljubitelj]

Dolfe,

glede ameriških železnic tim lahko zatrdim, da gredo vse proge iz vzhoda na zahod čez visoke gore. Mislim, da se vse proge proti Kaliforniji povzpno nad 2500 m nad morjem. Klanci so sigurno vsaj 25%. Za primer v Kaliforniji, geografski širini Sicilije smo maja meseca veselo smučali neposredno nad glavno progo Sacramento (CA)-Reno (NE). Donner pass ima preko 2500 mnm. Tudi proti Oregonu, se vse proge pozpnejo nad 3000 mnm. Res pa je da tam ni postaj na 5 km, promet je redkejši, proge so pa zanimivo enotirne, z redkimi izgibališči, brez vsakih posadk.
Pa še to, ko je še moj oče bil na železnici, pa smo imeli doma kup knjig (Švajger, Lomonosov...) je bilo za spenjače navedeno 35 ton. Lokomotive parne pa so imele vlečno silo do 19 ton. Po tej analogiji, bi lahko spenjače sprejele precej več kot 30 ton. Pa še to, sedaj se vlečna sila lepo regulira, brez spodrsovanja in sunkov, včasih pa so bili vidni sunki pri speljavi. Seveda, pa bi bilo verjetno ekonomsko smiselno vse vagone, ki vozijo v stalnih sestavah opremiti z močnejšimi spenjačami, ne pa se igrat z vlakci, ki prevažajo 1100 ton tovora. Celo ozkotirne (~1m) eleznice v Afriki (Mavretanija, JA...) premorejo tovorne vlake z 10.000 tonami teže, da ne govorimo o Avstraliji.

LPL

[Dolfe]

Še enkrat naj povem. Do strganja praviloma pride pri zaviranju oz. zaustavljanju vlaka.
Zelo redko se zgodi strganje pri speljavi, saj je za tako poškodbo neposredno odgovoren strojevodja, z neprimernim ravnanjem. Taki primeri so zelo-zelo redki. Posamezen primer na nekaj let.

[milchy]

.. še en trojnik od danes zvečer.... odhod ob 19.33 ...








M.

[milchy]

Holding ...... kako se bo dalo razložiti včerajšnje 4 lokomotive na vlaku (3 spredaj in 1 zadaj) in današnji 2 (1 spredaj , ena zadaj), vagonov je bilo pa v obeh primerih 18 .......

M.

[IC-Pohorje503]

lepo sliko za 1016+1016+1216 v jesenicu,hehe

Lp