Razpored osi lokomotiv
Dvojni motor pri Brižitki
Res je, da se v enem ohišju nahajata dva elektromotorja. Rotorja sta montirana na isti gredi. Motorja sta vezana v zaporedni vezavi. V tokokrogu je tak motor označen z M1A in M1B.
Da še dodam.
Pri 3000V nazivne napetosti je kar velik problem zagotoviti el.izolacijo med navitjem. Ker sta motorja vezana zaporedno, pride le 1500V na posamezen motor.
Seveda govorim le o enem "dvojnem" vlečnem motorju, takrat ko je vezan vzporedno v vlečni tokokrog .
lp
Pri 3000V nazivne napetosti je kar velik problem zagotoviti el.izolacijo med navitjem. Ker sta motorja vezana zaporedno, pride le 1500V na posamezen motor.
Seveda govorim le o enem "dvojnem" vlečnem motorju, takrat ko je vezan vzporedno v vlečni tokokrog .
lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Zdravo
Sam tudi nisem iz elektro stroke, sem strojnik. Sem pa svojo kariero pričel v maribroski Elektrokovini, ravno v razvoju elektromotorjev. Sicer nismo delali lokomotivskih (delali smo asinhronce do silnih moči 7,5 KW ), pa tudi kolektorski istosmerni motorji so bili bolj izjema...
Sam sem tudi pomislil na zaporedno vezavo ravno iz razloga zmanjšanja napetosti na enem motorju in s tem na uporabo izolacije z nižjo prebojno trdnostjo. Drug pomeben parameter, ki dejansko določa življensko dobo izolacije, je temperatura. Lahko si predstavljam, da je motor s krajšimi statorji in rotorji lažje hladiti.
Tretja stvar, ki mi pride na misel, je možnost zviševanja prve lastne frekvence na ta način, da tak dvodelen motor v sredini podpreš z ležajem. Za lokomotivske motorje je značilno, da morajo obratovati v področju od 0 do nekega max. števila vrtljajev. Tak motor mora biti oblikovan tako, da dela v ti. podkritičnem režimu. To pomeni, da je prva lastna frekvenca motorja nad max. številom vrtljajev. Tako lahko motor deluje na poljubnem številu vrtljajev v območju, za katerega je definiran, brez nevarnosti vibracij in poškodb. Torej je vprašanje, ali ima Brižita sredino gredi podprto z ležaji in pa kolikšno je max dovoljeno število vrtljajev na motorju.
Je pa tak dvojni motor definitivno dražji od enojnega iste moči, saj potrebuješ dva kolektorja in seta ščetk, pa tudi glave navitij (tisti del navitja, ki ni v utoru statorja ali rotorja) so dvojne. Glave navitij ne doprinesejo prav veliko k moči motorja, povzročajo pa ohmske izgube (segrevanje) in "žrejo" baker.
Še končno vprašanje. Koliko polni je brižitin motor?
LP
Jože
Sam tudi nisem iz elektro stroke, sem strojnik. Sem pa svojo kariero pričel v maribroski Elektrokovini, ravno v razvoju elektromotorjev. Sicer nismo delali lokomotivskih (delali smo asinhronce do silnih moči 7,5 KW ), pa tudi kolektorski istosmerni motorji so bili bolj izjema...
Sam sem tudi pomislil na zaporedno vezavo ravno iz razloga zmanjšanja napetosti na enem motorju in s tem na uporabo izolacije z nižjo prebojno trdnostjo. Drug pomeben parameter, ki dejansko določa življensko dobo izolacije, je temperatura. Lahko si predstavljam, da je motor s krajšimi statorji in rotorji lažje hladiti.
Tretja stvar, ki mi pride na misel, je možnost zviševanja prve lastne frekvence na ta način, da tak dvodelen motor v sredini podpreš z ležajem. Za lokomotivske motorje je značilno, da morajo obratovati v področju od 0 do nekega max. števila vrtljajev. Tak motor mora biti oblikovan tako, da dela v ti. podkritičnem režimu. To pomeni, da je prva lastna frekvenca motorja nad max. številom vrtljajev. Tako lahko motor deluje na poljubnem številu vrtljajev v območju, za katerega je definiran, brez nevarnosti vibracij in poškodb. Torej je vprašanje, ali ima Brižita sredino gredi podprto z ležaji in pa kolikšno je max dovoljeno število vrtljajev na motorju.
Je pa tak dvojni motor definitivno dražji od enojnega iste moči, saj potrebuješ dva kolektorja in seta ščetk, pa tudi glave navitij (tisti del navitja, ki ni v utoru statorja ali rotorja) so dvojne. Glave navitij ne doprinesejo prav veliko k moči motorja, povzročajo pa ohmske izgube (segrevanje) in "žrejo" baker.
Še končno vprašanje. Koliko polni je brižitin motor?
LP
Jože
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Večer....
Sem obljubil, da bom poiskal boljše fotke Brižitinega motorja. No tukaj so:
http://www.railroadforums.com/forum/att ... 1126685681
http://www.railroadforums.com/forum/att ... 1126685681
Če se dobro pogleda, sta res vidni dve priključni omarici na motorju.
Avtorja slik pa najbrž dobro poznate.....
PS. Linka se nenavadno obnašata Uporabljam Firefox. Ko kliknem nanju, mi javi da slike na omenjnem strežniku ni. Če nato kliknem na "go", pa jo prikaže?? Zna kdo to popraviti?
LP
Jože
Sem obljubil, da bom poiskal boljše fotke Brižitinega motorja. No tukaj so:
http://www.railroadforums.com/forum/att ... 1126685681
http://www.railroadforums.com/forum/att ... 1126685681
Če se dobro pogleda, sta res vidni dve priključni omarici na motorju.
Avtorja slik pa najbrž dobro poznate.....
PS. Linka se nenavadno obnašata Uporabljam Firefox. Ko kliknem nanju, mi javi da slike na omenjnem strežniku ni. Če nato kliknem na "go", pa jo prikaže?? Zna kdo to popraviti?
LP
Jože
Zakaj se se Fancozi odločili za takšno konstrukcijo vedo le oni sami, razlagajo pa to na sto in en način. Verjetno je "dvojni" motor po gabaritih manjši kot dva. Kakorkoli že, za napetost 3000V DC pri takšni konstrukciji rabiš štiri motorje (po dva zaporedno vezana) in če hočeš imeti skupen pogon na vse tri osi vozička ti preostane le takšen način...
Pa pustimo filozofijo Rotor na sredini nima ležaja, na spodnjih linkih pa si lahko pogledate kako zgleda brižitin rotor in cel motor, voziček ste pa tako že videli na Miškovih fotkah.
Pa pustimo filozofijo Rotor na sredini nima ležaja, na spodnjih linkih pa si lahko pogledate kako zgleda brižitin rotor in cel motor, voziček ste pa tako že videli na Miškovih fotkah.
LPB
Vsi vlečni motorji starejše generacije na SŽ, tako elektro - lokomotiv kot dizel - elektro, imajo enosmerne glavnovezne motorje.
To pa ne velja za lokomotive nove generacije 312, 541 in Helgo. Te imajo asinhronske vlečne motorje. Napetost in frekvenco jim podajajo razsmerniki z GTO tiristorji na 312, in IGBT tranzistorji na 541 in Helgah.
lp
To pa ne velja za lokomotive nove generacije 312, 541 in Helgo. Te imajo asinhronske vlečne motorje. Napetost in frekvenco jim podajajo razsmerniki z GTO tiristorji na 312, in IGBT tranzistorji na 541 in Helgah.
lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Pozdrav
Tukaj si lahko pogledate še zlomljeno os rotorja VM 363. Ja tudi to se dogaja.
http://hulkbig.moj-album.com/album/2465640/?os=2465645
Tukaj si lahko pogledate še zlomljeno os rotorja VM 363. Ja tudi to se dogaja.
http://hulkbig.moj-album.com/album/2465640/?os=2465645
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Dober dan
Hvala za odgovore in krasne slike. Res je pri Brižitinem motorju lahko X razlogov, zakaj so Francozi zastavili motor tako kot so. Je pa na vsak način zanimiv.
Še vprašanje za Hulka. Od katere Brižite pa je omenjeni motor (mimogrede, slike prikazujejo lep primer utrujenostnega loma). Je to mogoče Brižita iz te zgodbe (363 003):
http://www.railroadforums.com/forum/sho ... php?t=8982
Pa lep dan želim...
LP
Jože
Hvala za odgovore in krasne slike. Res je pri Brižitinem motorju lahko X razlogov, zakaj so Francozi zastavili motor tako kot so. Je pa na vsak način zanimiv.
Še vprašanje za Hulka. Od katere Brižite pa je omenjeni motor (mimogrede, slike prikazujejo lep primer utrujenostnega loma). Je to mogoče Brižita iz te zgodbe (363 003):
http://www.railroadforums.com/forum/sho ... php?t=8982
Pa lep dan želim...
LP
Jože
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor