Objavljeno: 01.03.2008, 20:04
To vprašanje sem tudi sam hotel zastaviti. Holding samo čas nam kradaš. Preden preštejem vse pike, ki jih naklofaš mine kar nekaj časa. Prosim, da zmanjšaš količino pik.
Železna cesta, v vsej svoji velikosti in majhnosti..
http://www.vlaki.info/forum/
Malo o stari temi.Tole, @Bojan , pa ne drži čisto. Zavorni učinek je v vsakem primeru takšen kot ga z zaviralnikom " ustvari " strojevodja.Max pa 150 kN. Je pa vračanje odvisno od tega koliko se " pokuri " od drugih porabnikov ( kot si napisal ) . Če teh porabnikov ni , se energija preko zavornih uporov pretvori v toploto in odvede z ventilacijo.Zavornih uporov ne uporabljajo na sistemih z izmenično napetostjo.Če pa je napetost v voznem vodu že 3900 V se energija ne vrača veče v omrežje.bojan napisal/-a:Lahko. 541 vrača v omrežje... Stvar je samo v zavornem učinku. Vračamo pri zaviranju, zaviranje pa mora biti toliko učinkovito, kot to želi strojevodja. Torej, ko strojevodja zavre, se začne zavirati tako, da vlečni motorji delujejo kot generatorji in vrnejo energijo v mrežo. To samo po sebi še ne pomeni popolnoma nobenega zavornega učinka. Razen kolikor znaša notranja upornost voznega voda. Zavorni učinek je le takrat, ko to energijo nekdo "kuri". To pa lahko naredi le vlak, ki je nekje na tej vozni mreži...kit napisal/-a:lokomotive lahko z zaviranjem proizvedejo električno energijo in jo vračajo v omrežje. Tega pri istosmerni napetosti ne smemo izvajati
Če vrnjene energije nihče ne "pokuri" tudi zavornega učinka ni... in vrnjena energija se spremeni v toploto na za to namenjenih uporih ali na zavornjakih ob trenju!
Vsekakor cokla, morda je malce nerodno zapisano... Hotel sem poudariti, da zavorni učinek, ki bi nastal samo z vračanjem v omrežje ni tako velik, kot ga nastavi strojevodja z ročico in se potem ustvari tako, da se pretvori v toploto bodisi na uporu bodisi na zavornih diskih. Kar je seveda škoda...cokla napisal/-a:Malo o stari temi.Tole, @Bojan , pa ne drži čisto. Zavorni učinek je v vsakem primeru takšen kot ga z zaviralnikom " ustvari " strojevodja.Max pa 150 kN. Je pa vračanje odvisno od tega koliko se " pokuri " od drugih porabnikov ( kot si napisal ) . Če teh porabnikov ni , se energija preko zavornih uporov pretvori v toploto in odvede z ventilacijo.Zavornih uporov ne uporabljajo na sistemih z izmenično napetostjo.Če pa je napetost v voznem vodu že 3900 V se energija ne vrača veče v omrežje.
Torej-zavorni učinek je v vsakem primeru takšen kot ga nastavi strojevodja .
Zato pa je to " slabost " ,seveda pogojno , našega sistema.V izmeničnih sistemih se vrne vsa energija , ki se ustvari pri zaviranju.bojan napisal/-a:Vsekakor cokla, morda je malce nerodno zapisano... Hotel sem poudariti, da zavorni učinek, ki bi nastal samo z vračanjem v omrežje ni tako velik, kot ga nastavi strojevodja z ročico in se potem ustvari tako, da se pretvori v toploto bodisi na uporu bodisi na zavornih diskih. Kar je seveda škoda...cokla napisal/-a:Malo o stari temi.Tole, @Bojan , pa ne drži čisto. Zavorni učinek je v vsakem primeru takšen kot ga z zaviralnikom " ustvari " strojevodja.Max pa 150 kN. Je pa vračanje odvisno od tega koliko se " pokuri " od drugih porabnikov ( kot si napisal ) . Če teh porabnikov ni , se energija preko zavornih uporov pretvori v toploto in odvede z ventilacijo.Zavornih uporov ne uporabljajo na sistemih z izmenično napetostjo.Če pa je napetost v voznem vodu že 3900 V se energija ne vrača veče v omrežje.
Torej-zavorni učinek je v vsakem primeru takšen kot ga nastavi strojevodja .
Ni čisto tako... Še vedno je omejitev 150kN, še vedno je vse odvisno od tega kako je zrihtana VM in sistem za napajanje... In če napajaš izven železniškega sistema je treba imet cel kup stvari urejenih, da imaš kaj od tega. ...kar nimajo vsi...!?cokla napisal/-a:Zato pa je to " slabost " ,seveda pogojno , našega sistema.V izmeničnih sistemih se vrne vsa energija , ki se ustvari pri zaviranju.
Seveda so pogoji,ki morajo biti izpolnjeni...ampak v osnovi je v izmeničnem sistemu možnost vračanja naravnost v omrežje.Načeloma pa se itak strinjava.bojan napisal/-a:Ni čisto tako... Še vedno je omejitev 150kN, še vedno je vse odvisno od tega kako je zrihtana VM in sistem za napajanje... In če napajaš izven železniškega sistema je treba imet cel kup stvari urejenih, da imaš kaj od tega. ...kar nimajo vsi...!?cokla napisal/-a:Zato pa je to " slabost " ,seveda pogojno , našega sistema.V izmeničnih sistemih se vrne vsa energija , ki se ustvari pri zaviranju.
cokla napisal/-a:Seveda so pogoji,ki morajo biti izpolnjeni...ampak v osnovi je v izmeničnem sistemu možnost vračanja naravnost v omrežje.Načeloma pa se itak strinjava.bojan napisal/-a:Ni čisto tako... Še vedno je omejitev 150kN, še vedno je vse odvisno od tega kako je zrihtana VM in sistem za napajanje... In če napajaš izven železniškega sistema je treba imet cel kup stvari urejenih, da imaš kaj od tega. ...kar nimajo vsi...!?cokla napisal/-a:Zato pa je to " slabost " ,seveda pogojno , našega sistema.V izmeničnih sistemih se vrne vsa energija , ki se ustvari pri zaviranju.
Tako tudi je. O prihranku pa bi Bojan znal napisti več.Mislim,da se vrti okoli 10 do 15 %.Regan 664 napisal/-a:Kaj ne bi potemtakem lokomotiva, ki koristi tok od zaviranja drugega vlaka porabila "nekoliko manj" toka iz ENP?
In posledično bi bila "položnica" za elektriko nižja?
Cokla, ma ta prihranek je odvisen tudi od vrste proge? Glede na to, da Koprska proga (ali Jeseniška) ni dvotirna je malo težje porabiti elektriko, ki se proizvaja z zaviranjem, če ni na bižjem odseku vlaka, ki bi le-ta štrom pokoristil. Na enotirni progi med dvema postajama je lahko samo en vlak. Na dvotirni progi, predvidevam, bi bilo to lažje, le VM med tiroma bi morali zvezati skupaj, pa bi se lahko tok koristil.cokla napisal/-a:Tako tudi je. O prihranku pa bi Bojan znal napisti več.Mislim,da se vrti okoli 10 do 15 %.
Tudi na koprski progi se da šparta in to pošteno.Je pa odvisno od dispečerja in količine vlakov.Dispečer skrbi predvsem za pravilno križanje vlakov-vlak dol iz Črnotič in gor iz Rižane,križanje v Hrastovljah.Potem pa gor proti Črnotičam isti vlak koristi,tisti ,ki vozi navzdol napaja tega ,ki vozi gor.In verjemi mi , da je možnost večja kot se zdi glede na enotirno progo.Je pa res , da se to ne da vedno.Regan 664 napisal/-a:Cokla, ma ta prihranek je odvisen tudi od vrste proge? Glede na to, da Koprska proga (ali Jeseniška) ni dvotirna je malo težje porabiti elektriko, ki se proizvaja z zaviranjem, če ni na bižjem odseku vlaka, ki bi le-ta štrom pokoristil. Na enotirni progi med dvema postajama je lahko samo en vlak. Na dvotirni progi, predvidevam, bi bilo to lažje, le VM med tiroma bi morali zvezati skupaj, pa bi se lahko tok koristil.cokla napisal/-a:Tako tudi je. O prihranku pa bi Bojan znal napisti več.Mislim,da se vrti okoli 10 do 15 %.
To bi lahko bilo tam, kjer so vzponi "večjega ranga" npr. med Borovnico in Rakekom, ali med Divačo in Pivko...
Kot ti je že Dolfe napisal, levi in desni tir sta napajna vsak zase in medsebojno ločena, stikala 41 (ločijo levi in desni del postaje in s tem tudi vozni vod odprte proge) so na postajah, razen v izjemnih primerih, izključena. Če bi bila vozna voda združena, pomeni, da bi kratek stik na enem tiru povzročil izklop tudi drugega tira. Glede na to, da stikala vključujemo in izključujemo vlakovni odpravniki po nalogu stikalničarjev, si lahko kar misliš, kako dolgo bi trajalo, preden se vsa stikala 41 izključijo, šele potem bi se začeli z izklaplanjem in vklaplanjem ostalih stikal ustreznega tira, da štromarji določijo vsaj odsek, v katerem je prišlo do preboja. Ko bodo pa stikala VM enkrat krmiljena iz treh centrov, bo pa to povsem drugače. Do takrat pa naj vlakovni odpravniki v nevihti nastavljamo glave, da v koga vseče, ko izklaplja/vklaplja stikalo.Regan 664 napisal/-a:Cokla, ma ta prihranek je odvisen tudi od vrste proge? Glede na to, da Koprska proga (ali Jeseniška) ni dvotirna je malo težje porabiti elektriko, ki se proizvaja z zaviranjem, če ni na bižjem odseku vlaka, ki bi le-ta štrom pokoristil. Na enotirni progi med dvema postajama je lahko samo en vlak. Na dvotirni progi, predvidevam, bi bilo to lažje, le VM med tiroma bi morali zvezati skupaj, pa bi se lahko tok koristil.cokla napisal/-a:Tako tudi je. O prihranku pa bi Bojan znal napisti več.Mislim,da se vrti okoli 10 do 15 %.
To bi lahko bilo tam, kjer so vzponi "večjega ranga" npr. med Borovnico in Rakekom, ali med Divačo in Pivko...
Mislim, da ni bilo mišljeno tako, Marko. Je pa bilo govora o neki VN povezavi obeh tirov med Borovnico in Verdom ali pa se motim?541 napisal/-a:
. Do takrat pa naj vlakovni odpravniki v nevihti nastavljamo glave, da v koga vseče, ko izklaplja/vklaplja stikalo.