Kenediji

[Ljubitelj]

Serija 218 so pa res steber dizel vleke, oziroma je dizel vleka izgleda zelo pomembna za DB. Obratuje jih manj kot 60% od izdelanih (stanje 2008) in so bile zaradi okoljskih predpisov predelane, kar piše članku:

With the introduction of more stringent emission requirements, as well as the original engines being badly worn, or in an attempt to improve efficiency, a number of upgrades have been investigate or fitted, including:

TB11 engines fitted with emission reducing kit.
Electronic engine management fitted to TB11 engines.
Testing of entirely new engines, leading to:
Procurement of numerous 16 V R40/41 MTU engines as replacements
4 locomotives fitted with Caterpillar Inc engines
Following the upgrades most of the class have either emission-improved TB11 engines or MTU 4000 engines.....

Najvišja hitrost serije je pa 140/90 km/h, prva stran linka. Le za kratek čas 1996-1998 so jih uporabljali za v=160 km/h na liniji München-Berlin-Hamburg.
Članek lepo pove tudi, da je ta ponos DB v umikanjuu s prometa, toda še vedno se uporabljajo, ker pač delajo. Tovorne (predelane v 225) so v glavnem v Leipzigu, bivša DDR, kjer je očevidno še precej neelektrificiranih prog.
Pa povej, kaj se je iz ekološkega stališča predelalo na seriji 661 ali 664 SŽ? Glede na glasnost (>110 dB) bi rekel, da so jim odmontirali še dušilce na izpuhih.

LPL

[LJ363]

mogoče bo pa do naslednje spremembe lune ka miru

Težka bo, polna luna je že v petek, 13-tega.

[Ljubitelj]

Ljubitelji hrupnih dizlov, le veselite se, toda kaj bo potem, ko se z njimi ne bo več smelo obratovati iz eko razlogov, recimo najprej v nočnem času? Koga bo pa potem nosila luna?

LP ob pogledu na bližajočo polno luno

L

[Tono]

Ljubitelji hrupnih dizlov, le veselite se, toda kaj bo potem, ko se z njimi ne bo več smelo obratovati iz eko razlogov, recimo najprej v nočnem času? Koga bo pa potem nosila luna?

LP ob pogledu na bližajočo polno luno

L

Ko se s hrupnimi dizli zaradi predpisov, ki jih bodo sprejeli od države plačani aparatčiki, ne bo več smelo voziti, takrat bo na borzi pristala tudi rajda ljudi, ki so jim taisti dizli dajali kruh. In v istem trenutku bo treba nagnati tudi aparatčike, pa še koga, plačanega od države, z njimi. Eno so teoretična razglabljanja, drugo pa kruta realnost dela in poslovanja v gospodarstvu, kjer ti država za napajanje nanjo priključenih ištitucij in posameznikov sproti pobere vse, kar bi morebiti lahko investiral v posodabljanje.

Aja, noben od velikih dizlov nima dušilcev na izpuhu, razlike so le v izvedbi izpušnih kolektorjev. Tako da z lokomotiv ni bilo demontiranega ničesar.

Lp,

Tono

[Ljubitelj]

Tono, če se prepove vožnja neprimernih lokomotiv, to ne pomeni ukinitev železniškega prometa na splošno, le posel bi v tem primeru prevzelu sposobnejši operaterji, ki razpolagajo s primerno floto lokomotiv. Kar se bo pa sicer srednjeročno gledano prav tako zgodilo. Operater, ki ni sposoben pogledati čez odprto mejo je neusmiljeno obsojen na propad. Od SŽ bo tako ostala samo infrastruktura in potniški promet, če še ga bo kaj, vsaj na primorki ne kaže dobro. Glede na odzivnost RS v bližnji prihodnjosti namreč ni pričakovati obnovo na odseku Borovnica-Logatec, ga pač ni v nobenem planu, še SŽ ga v svojih nimajo. Glede na gradnjo obhodnih koridorjev (tunel Golica), je pa za Luko Koper najbolje, da si sama zgradi tir do Trsta, kjer bodo posel prevzeli sposobni operaterji. Potem pa skorajda ne bo več potrebe po tovornem prometu in tudi debate na tem forumu ne bo več.......

Kaj hočemo, tako pač je če dvojec brez krmarja upravlja firmo. Takšna je pač kruta realnost kapitalizma, za katerega smo se tako vneto zavzemali.

LPL

[preglednik]

Dobro, tema so kenediji, ne pa politika. Kar se tiče dizajna, so mi te lokomotive (661), daleč najbolj všeč od vseh ostalih EMD lokomotiv, ker jo odlikujejo elegantne in čiste linije. Ne vem, zakaj so ameriške lokomotive sicer kot kakšne drvarnice na kolesih. Je to mar res samo zaradi znane ameriške praktičnosti in enostavnosti. Naj mi kdo pove, v čem sta vzdrževanje in dostopnost pri ameriških dizlih lažja, kot pa npr. pri herkulesih?

[TGV Lyria]

Ljubitelj, spet prihajaš s takimi neumnostmi kot je "primerna flota lokomotiv". Ali ti ni bilo že v neki drugi temi povedano, da toliko opevani Hercules ni nič primernejši od Regana, temveč le še slabši? SŽ imajo čisto primerno floto strojev, ki lahko v borovniški klanec potegnejo precej težje vlake kot sodobnejše lokomotive. Je bilo razloženo s strani strojevodij zakaj in kako.
Če meriš primernost samo v tem, koliko glasne motorje ima lokomotiva, potem je jasno da nisi najboljši poznavalec. Je tu še veliko faktorjev kaj je to primerna lokomotiva.
Zaradi ekoloških razlogov? Kako pa to da se do sedaj ni prepovedalo vožnjo teh lokomotiv v Prekmurju in na Bohinjki? Uredbe, ki jo tako omenjaš, ne boš dočakal.

Tvojega sestavka glede BR 218 pa nebom niti komentiral, ker v njem bluziš. Okoljsko primerno predelane? Pa kaj še! Glasne so še vedno in kadijo še vedno.
Pa ne pozabi na staro dobro BR 232 "Ludmillo", katerih je še vedno več kot 150 v Nemčiji (v DB in privatni lasti) in to še vedno z originalnimi ruskimi Kolomna motorji. Nobeden jim še ni prepovedal voziti... konec koncev so to najmočnejše mašine v Nemčiji.

Sicer pa naj te potolažim: SŽ trenutno kupujejo 4 lokomotive Siemens, ki jih naročnik v tovarni ni prevzel in jih tako Siemens ponuja po znižani ceni. Vsaj nekaj za tvojo ranjeno dušo, kajne?

... pa že davno smo zašli iz teme o Kenediju... ker je očitno nekdo tako žalosten, da se ga obnavlja... ljubitelj pa tak...

[mkx]

Ne vem, zakaj so ameriške lokomotive sicer kot kakšne drvarnice na kolesih. Je to mar res samo zaradi znane ameriške praktičnosti in enostavnosti. Naj mi kdo pove, v čem sta vzdrževanje in dostopnost pri ameriških dizlih lažja, kot pa npr. pri herkulesih?

Skoraj prav vse stvari, vključno z lokomotivami, v prvi fazi izgledajo kot drvarnice. Pri tem so bile prve lokomotive dejansko drvarnice na kolesih.
Nadaljni razvoj pa gre v različnih smereh glede na potrebe (in afnanja). Že parne lokomotive so v poznem obdobju dobile "čistejše" linije, na koncu so poizkušali s ti. "streamlined" oblikovanjem, ki naj bi pomagalo pri doseganju visokih hitrostih. Pa sam aerodinamični upor pri tem niti ni edino pomemben, zelo pomembne so tudi ostale lastnosti lokomotive pri visokih hitrostih (npr. odrivanje dima stran od strojevodske kabine).
Če se pogleda razvoj dizlov so Amerikanci v precej drugačni koži kot Evropejci: precej dobro ločijo med potniškimi in tovornimi lokomotivami. Potniške niso tako zelo podobne drvarnicam (npr. EMD F59PH, še posebej je lepa EMD F59PHI ki vozi vlak Pacific Surfliner vzdolž pacifiške obale v Kaliforniji).
Po drugi strani pa Amerikanci zelo veliko lokomotiv vozijo v tandemskih konfiguracijah, kar pomeni manjšo potrebo po vozniških kabinah na obeh konceh (spenjanje lokomotiv z dolgimi konci skupaj). Seveda pa se občasno lokomotive vozijo posamično "v napačni smeri", kar pomeni da je vendarle potrebno zagotoviti nekaj preglednosti vzdolž lokomotive. In potem pridemo do težave, ki jo prinaša tak design: pravzaprav imajo amerikanke znotraj ohišja manj prostora za postrojenja kot evropejke zaradi manjše širine. In potem kakšno stvar postavijo izven glavnega ohišja in izgleda kot bi bila drvarnica. Pri tovornih lomomotivah je manjša potreba po aerodinamiki, tako da razni zaboji ne motijo toliko.

Obstajajo pa tudi evropske lokomotive, ki niso ravno vzor elegance (vsaj ne v smislu lepo tekočih aerodinamičnih oblik) ... recimo vse sodobne Vossloh premikalke, ki so take kot bi na palete zložil gajbice, pa tudi G2000 ni ravno neka lepotica.

Znajo pa Ameri narediti tudi čisto estetske lokomotive če tako naročnik zahteva. Lep primer je že EMD JT42CWR (AKA BR Class 66), ki izgleda zelo Britansko. Še morda lepša je BR class 67, ampak to v oblikovnem smislu težko štejemo za Amerikanko, saj so jo oblikovali in delali v Macosi v Španiji (prav tam kot naše 644 Španke). So pa po evropskih tirih vozile številne dizelke, ki so tehnično amerikanke, obliko pa so prilagodili. Lep primer je recimo ÖBB serije 2050, katero so skupaj vrgli v Henschlu v Kasslu.
Pa da ne omenjamo samo EMD-jevih: tudi BR Class 70 je polnokrnva amerikanka (GE) in tudi ni čista drvarnica.

Pa še cvetka za ekologe: BR Class 66 nima elektrodinamične zavore (kako ekološko je to?) saj so morali v lokomotivo zaradi zahtev po omejevanju hrupa vgraditi dušilce na izpuh. Potem pa je zmanjkalo prostora za hladilnike ED zavore.

[preglednik]

Zelo dobra razlaga, ampak priznati moraš, da so kenediji kljub starosti oblikovno dosti lepši in vpadljivejši kot pa regani. Sem pa pogledal tudi podatke o Pacific Surflinerju na Wikipediji. V 8h urah prevozi nekaj čez 500 kom - to bi zmogla tudi kakšna "drvarnica" brez nekih večjih aerodinamičnih izgub

[darko06]

Ljubitelji hrupnih dizlov, le veselite se, toda kaj bo potem, ko se z njimi ne bo več smelo obratovati iz eko razlogov, recimo najprej v nočnem času? Koga bo pa potem nosila luna?

LP ob pogledu na bližajočo polno luno

L

Tovor bo odšel v Reko, na Hrvaško.

Pravega zvoka, na Ljubiteljevo radost, ne boste slišili na t.i. "dizel koridorju". Namreč, hrvaške Karavele.

[Regan 664]

Sicer pa naj te potolažim: SŽ trenutno kupujejo 4 lokomotive Siemens, ki jih naročnik v tovarni ni prevzel in jih tako Siemens ponuja po znižani ceni. Vsaj nekaj za tvojo ranjeno dušo, kajne?

Od kje pa tebi ta info?
Trenutno se dogovarjajo za nakup rabljenih herculesov, ki so najeti pri MRCE.

[Gorchi]

Naj mi kdo pove, v čem sta vzdrževanje in dostopnost pri ameriških dizlih lažja, kot pa npr. pri herkulesih?

Sicer nisem na SŽju ampak po raznih videoposnetkih, slikah in pripovedovanju je tako, da se pozna, da v sedanjih (evropskih firmah) delajo inženirji, ki delajo za računalniki in načrtujejo lokomotive. To bi bilo vse lepo in prav, če... Ti inženirji lokomotivo skup sestavijo na računalniku, vse štima, ko jih je pa treba razstavit se pa stvari začnejo zapletati. Če lahko mopeda, meha (pogojno Brižite) ter vse zelene dizle rihtaš tako, da bodisi vstopiš v prostor z opremo in tam pošraufaš, zamenjaš kablovje, bodisi odstraniš kako zunanjo plehnato oblogo in od tam prideš do delov, pa se zadeva hitro zaključi pri Taurusih ali Herculesih. Skoraj redna praksa pri teh je, streha dol pa vstop v servisno področje čez streho, sklope ven dajejo čez odprto streho... Ko je treba kako škatlico tam pritrdit, zamenjat se mehaniki pogosto zvirajo kot cirkuški akrobati pa še kako dodatno (majhno/vitko) roko bi z veseljem rabili.
Po domače povedano, kolikor lepo zgledajo in na prvi pogled deluje vse lepo urejeno pa z vidika vzdrževanja niso lih do tehnikov prijazne, včasih je preveč dela zato, da nekaj zamenjaš. Upam pa, da bo kdo iz CD (Lj, Mb, Ptuj...) kako več o tem povedal.

P.S: Za ilustracijo si poglej servisiranje na makedonskem krokodilu:

Povezava na video

Pa nekaj malega o Herculesu:

Povezava na video

Povezava na video

[Nurmi]

Zelo dobra razlaga, ampak priznati moraš, da so kenediji kljub starosti oblikovno dosti lepši in vpadljivejši kot pa regani. Sem pa pogledal tudi podatke o Pacific Surflinerju na Wikipediji. V 8h urah prevozi nekaj čez 500 kom - to bi zmogla tudi kakšna "drvarnica" brez nekih večjih aerodinamičnih izgub

Do 100km/h ne rabiš nobene aerodinamike Drvarnica prevozi 500km v 8 urah brez problemov.Samo ne na Slovenski infrastrukturi.

[mkx]

... ampak priznati moraš, da so kenediji kljub starosti oblikovno dosti lepši in vpadljivejši kot pa regani.

O estetiki bi se dalo debatirati na dolgo in široko. Meni osebno visoki kratki konec (Kenedi, Španka) ne sede, še manj pa mi sedejo krokodilji nosovi (Kenedi 4xx). Da ne govorimo o ta 'škrgastih' Kenedijih podserije 3xx (menda so jih imeli v glavnem Bosanci?), ki so imeli v kratkem koncu hladilnik ED zavore.
Na koncu mi je od EMDjevih SŽ dizlov še najbolj všeč ĐĐ

Sem pa pogledal tudi podatke o Pacific Surflinerju na Wikipediji. V 8h urah prevozi nekaj čez 500 kom - to bi zmogla tudi kakšna "drvarnica" brez nekih večjih aerodinamičnih izgub

Kot je že Nurmi napisal: aerodinamika do 100 km/h nima nobenega vpliva. Edino pri parnjačah je imela smisel aerodinamika pri hitrostih nižjih od 100 km/h (in sem tudi že napisal zakaj). To lokomotivo (EMD-F59PHI) sem navedel samo kot ilustracijo tega, da niso vse ameriške dizelce videti kot drvarnice....
Aja, pa mimogrede: če že o hitrosti ... res ni nič kaj spektakularna. Za približno 563 km rabi po voznem redu od 8ur in pol naprej. S tem da ima daljše postanke (po 15 minut) v Santa Barbari in Los Angelesu. Ob tem ima po poti še kakšnih 20-25 krajših postankov. Če vzamemo, da vsak postanek v resnici stane vsaj 2 če ne 3 minute podaljšanja voznega časa (v primerjavi s prevozom pri potovalni hitrosti), to pomeni povprečno potovalno hitrost približno 75km/h. Čeprav, lokomotiva ima maksimalno hitrost malenkost čez 170km/h.

[preglednik]

skratka, nobene pametne primerjave z TGV Paris-Marseiles