Kolega Tono je podal popolnoma realno stanje, skoraj identično je pri našem slovenskem muzejcu. Problem je, ko parne lokomotive ni. Takrat se tudi med tistimi, ki sicer sploh ne bi prišli pogledat, kaj je načelu vlaka, najdejo taki, ki bodo sitnarili in celo pisali pritožbe. V sušnem obdobju pa je pred vožnjo tudi kar nekaj takih, ki na agenciji preverjajo, ali bo para vozila, in če ne bo, odpovejo udeležbo ali pa se prepišejo na drug termin. Spet bo za 99,9% potnikov totalno vseeno, ali je na čelu muzejca Kenedi ali Reagan ali Španka ali morda Herkules, narobe bo samo to, da ne bo "Tomažka", ki dela ču-ču in tu-tu (baje da celo smrdi, ampak televizije, ki bi prenašala vonj, žal še niso izumili
).
Meni osebno bi bilo sicer zelo ljubo, če bi v primerih, ko parna lokomotiva res, ampak RES ne more voziti, na muzejcu uporabljali Kenedija, in kolikor je v moji moči, se bom tudi trudil, da v takem primeru potnikom objasnimo, za kakšno lokomotivo gre. Bojim pa se, da je prevozniku za neke ljubiteljske kaprice ravno do Vladivostoka, zato najbrž ne bo ekstra za muzejske vožnje dostavljal 661-032 na Jesenice ali kamorkoli pač.
Tako počasi se prebujamo ...