Vmax na koprski progi

[541]

Torej če sem pravilno informiran, lahko 2 Brižiti iz Kopra v Divačo pripeljeta vlak cca. 1400 ton s hitrostjo na največjem vzponu okoli 40 km/h. S kakšno hitrostjo pa sta sposobni vlečt vlak 1800 ton dve Helgi (oziroma Živa + Helga, kot je bilo testirano)?

[jaffa]

Torej če sem pravilno informiran, lahko 2 Brižiti iz Kopra v Divačo pripeljeta vlak cca. 1400 ton s hitrostjo na največjem vzponu okoli 40 km/h. S kakšno hitrostjo pa sta sposobni vlečt vlak 1800 ton dve Helgi (oziroma Živa + Helga, kot je bilo testirano)?

Če sem prav informiran je bilo omenjeno vprašanje zastavljeno na hrvaškem forumu željeznice.net.
Živa in ena Helga sta vlak z 22 Falsi peljali iz Kopra proti Divači kar nekajkrat, parkrat tudi vlak s 1750 tonami.
Ob speljavi iz postaje Hrastovlje pa do prevoza postaje Črnotiči je vlak peljal s hitrostjo 51 km/h.
Žal pa se testi niso opravljali v mokrem vremenu, verjetno bi se lokomotive takrat obnašale drugače in bi porabile bistveno več kremenčevega peska.

[bojan]

Živa in ena Helga sta vlak z 22 Falsi peljali iz Kopra proti Divači kar nekajkrat, parkrat tudi vlak s 1750 tonami.
Ob speljavi iz postaje Hrastovlje pa do prevoza postaje Črnotiči je vlak peljal s hitrostjo 51 km/h.
Žal pa se testi niso opravljali v mokrem vremenu, verjetno bi se lokomotive takrat obnašale drugače in bi porabile bistveno več kremenčevega peska.

Spet nekakšne govorice nekaterih, ki zadev ne poznajo in mešajo stvari, odgovore pa dajejo, kot dejstva na katera se spoznajo...

Obremenitev iz Kopra je pogojena s težavnostjo proge, vlečno karakteristiko lokomotiv in kritično hitrostjo, ki je za Brižite nekaj nad 40km/h. Za 2 Brižiti iz Kopra je tako obremenitev 1400 ton.

Dve Helgi iz Kopra skoraj vsakodnevno vozita po 1750 ton. Enako je s kombinacijo 541 in Helga.

jaffa, informacija o testih, ki si jo podal, je navadna, oprosti, neumnost.

LPB

[541]

Spet nekakšne govorice nekaterih, ki zadev ne poznajo in mešajo stvari, odgovore pa dajejo, kot dejstva na katera se spoznajo...

Obremenitev iz Kopra je pogojena s težavnostjo proge, vlečno karakteristiko lokomotiv in kritično hitrostjo, ki je za Brižite nekaj nad 40km/h. Za 2 Brižiti iz Kopra je tako obremenitev 1400 ton.

Dve Helgi iz Kopra skoraj vsakodnevno vozita po 1750 ton. Enako je s kombinacijo 541 in Helga.

jaffa, informacija o testih, ki si jo podal, je navadna, oprosti, neumnost.

LPB

Zato pa bi želel kak zanesljiv odgovor nekoga, ki se na zadevo spozna. Na železnici je pač vedno ogromno govoric, ki so na žalost večkrat netočne.

Torej bi potemtakem lahko dve Živi z vlakom 1750 t vozili iz Kopra s hitrostjo nekaj nad 80 km/h (če bi seveda bila proga sposobna te hitrosti in ne bi bilo omejitve pri napajanju, kot je sedaj)?

[bojan]

Torej bi potemtakem lahko dve Živi z vlakom 1750 t vozili iz Kopra s hitrostjo nekaj nad 80 km/h (če bi seveda bila proga sposobna te hitrosti in ne bi bilo omejitve pri napajanju, kot je sedaj)?

Te stvari se ne seštevajo tako enostavno, kot si si zamislil...

363 in 541 (oziroma tudi Helga, DB189), sta popolnoma različni s stališča regulacije. Tako pri vožnjah 541 in DB189 ni ravno velikih problemov z napajanjem, saj regulacija upošteva predvsem adhezijo. Ravno odlična regulacija je vzrok, da se dandanašnje 4-osne lokomotive lahko kosajo s 6-osnimi preteklih generacij.

[541]

No jaz sem pač rekel 80 km/h, ker je to kritična hitrost teh lokomotiv (enosmerna 3 kV 83 km/h, izmenična 85 km/h - no mogoče kak km/h +/-, se ne spomnim več natančno ). Torej te hitrosti na koprski progi pri obremenitvi lokomotiv ~1800 ton glede na prevladujoče adhezijske pogoje ni mogoče dosečt?

Bom pa vprašal drugače - kako dolgo vozita med KP Tovorna - Divača False 1400t 2 Brižiti in kako dolgo False 1800 ton 2 Helgi - seveda ob predpostavki, da vlak na poti ne stoji? Ah sem tečn ...

[Dolfe]

Končna hitrost glede na maso vlaka, je bolj odvisna od vlečne karakteristike lokomotive.

Primer:
1300t težek vlak v klanec iz Borovnice doseže hitrost z mehom 362, 70 km/h.
Enak vlak brižita 363 potegne le z 54 km/h.

lp

[Nejc]

Primer:
1300t težek vlak v klanec iz Borovnice doseže hitrost z mehom 362, 70 km/h.
Enak vlak brižita 363 potegne le z 54 km/h.
lp

To mi pa zdaj i več popolnoma nič jasno.... Pa je ja rečeno, da je najmočnejša Brižitka 363?? Od kdaj je meh 362 na klancu in močnejša in hitrejša?

Upam da gre za pomoto Dolfe....

[Dolfe]

Ni pomota. Tako je v praksi. To prinesejo različne vlečne karakteristike.

Meh (362) ima trajno moč 2640 KW, Vmax 120 km/h in kritično hitrost 48km/h.

Brižita (363) ima trajno moč 2750 KW, Vmax (v tovorni prestavi) 75 km/h in kritično hitrost 37,5km/h.

Odsek Borovnica - Verd ima 11 promil. Kolega, ki večinoma vozi na relaciji Zalog - Koper, si že nekaj mesecev vodi statistiko na tem odseku. Beleži vožnje z 362, 363, in 189 (Helgo). Primerjava je zelo zanimiva.

Res pa je
Za meh so potrebni idealni adhezijski pogoji in Bognedaj da zadrsa.

lp

[butl]

Bojan in ostali pametni,
mal sem bral članke na hrvaškem forumu, pa tut tam niso vsi istga mnenja, eden je celo napisal,da ima 541 101 slabi karakteristike glede na druge masine-baje je izvedu od enga, ki je bil ves cajt na testih te masine-a si bil Bojana tut ti ves cajt na teh testih?
Pol me pa zanima, zakaj kupujemo mašine k majo končno hitrost 230 km/h, če na naših progah vozmo s skor še enkrat nižjo brzino, če pa vsi govorite da nam manjka mašin in da ne bodo kej dost vozile v tujino.
Sej smo tut Helge najel od Simensa pa vozjo samo pr nas.....

[541]

Bojan in ostali pametni,
mal sem bral članke na hrvaškem forumu, pa tut tam niso vsi istga mnenja, eden je celo napisal,da ima 541 101 slabi karakteristike glede na druge masine-baje je izvedu od enga, ki je bil ves cajt na testih te masine-a si bil Bojana tut ti ves cajt na teh testih?

Ni čisto tako. Napisal je, da je slišal od strojevodij, ki vozijo Žive (pazi, množina - v hrvaščini sta lahko to tudi dve ). Nato pa je dobil odgovor, da kateri strojevodja mu je to povedal - namreč Živo sta vozila le 2 strojevodja, kar tudi piše v Novi progi. Sploh pa uporabnik, ki je vse to slišal, nekako v veliko odgovorih simpatizira s Končarjem, kjer trdijo, da bodo v par letih skonstruirali novo lokomotivo, ki bo baje vozila.

Sicer pa dobijo menda Živo na probo ... samo ne vem, če jo bodo lahko vozili hrvaški strojevodje.

Če koga zanima omenjena debata, upam, da ne bo nič narobe, če dam še povezavo:
http://www.zeljeznice.net/forum/viewtop ... &start=210

[bojan]

Tiste debate na HR forumu sem prebral, ampak fantje se ne spoznajo najbolj na tehniko, sploh pa ne ločijo dandanašnje tehnologije vleke in vlečnih motorjev od tiste izpred 30 let.

Zakaj lok za 230?

Enkrat sem že povedal, da se lokomotive kupuje za daljše obdobje, drugo je da je Evropa čedalje bolj brez meja....

Glavni cilj vseh železničarjev bi moral biti pridobiti čimveč tovora na železnice, to pa se da samo s čimboljšo ponudbo. Čimboljša ponudba pomeni poleg ostale logistike tudi povečanje komercialne hitrosti tovora, beri - vlaka. Hitrost lahko v zelo kratkem času povečaš z zmanjšanjem postankov. Najdaljši postanki so bili, oziroma so še, zaradi prehoda državnih meja...

Verjetno je vsem jasno kam ciljam - ti postanki bodo počasi ukinjeni, komercialna hitrost tovora se bo povečala. Seveda lahko v takem procesu sodeluješ le, če imaš tudi lokomotive, ki so usposobljene za takšne vožnje. Večsistemske, z več varnostnimi napravami in za različne hitrosti... ...po zahodni Evropi se vozijo namreč dosti hitreje kot pri nas

[igor72]

Končna hitrost glede na maso vlaka, je bolj odvisna od vlečne karakteristike lokomotive.

Primer:
1300t težek vlak v klanec iz Borovnice doseže hitrost z mehom 362, 70 km/h.
Enak vlak brižita 363 potegne le z 54 km/h.

lp

Iz Borovnice ima Meh obremenitev 1050t in nikakor ne more vleči 1300t z 70 km/h.
Brižita pa ima obremenitev iz Kopra 725t se pravi dvojnik je lahko težak 1450t

Lep dan
Igor

[Mojster_Strojevodja]

Fantje k tole berem sem vesel, da že sedim, kajti drugače bi po tleh odletu.

In potem ko človek prebere vse prispevke še eneparkrat počasi in previdno in izluščiš nekaj tistih pametnih izjav, nebo postane samo še delno do pretežno oblačno.

Sicer pa dve 'kateri koli mašini' v bljižni prihodnosti navsta peljali 80 km/h ker je maksimalna progovna hitrost vsekakor manjša kot to.

(Največja dovoljena progovna hitrost je največja hitrost, ki je glede na tehnične zmogljivosti in progovne naprave, predpisana za progo - dele proge(naravost iz signalnega pravilnik))

V kolikor bi se kdo hotel poglobiti še v dinamiko vleke in izračunal vse parametre mu rade volje posodim literaturo.

Tukile pa še dve karakteristike, asinhronih elektromotorjev z kratkostično kletko, da si boste mal glave belili in mogoče še kdo kaj pogrunta kako pa kaj. (zraven v glavi naj ima še pulzno širinsko mudulacijo in še en kup elektronike pa mu bo še mal bolj jasno)





P.S: Jaz sem že ene parkrat slišu, da pri helgi mislš da se bo že ustavla a ona vzrajno leze naprej, kaj pa brižita

P.S.S: Slišm tudi da se bo treba navadt tudi drugačnega načina vožnje ni vse samo kremenčev pesek

[541]

Sicer pa dve 'kateri koli mašini' v bljižni prihodnosti navsta peljali 80 km/h ker je maksimalna progovna hitrost vsekakor manjša kot to.

(Največja dovoljena progovna hitrost je največja hitrost, ki je glede na tehnične zmogljivosti in progovne naprave, predpisana za progo - dele proge(naravost iz signalnega pravilnik))

Pa saj sem napisal, da 80 km/h, če bi proga to dopuščala. Pa tudi za tovorne vlake, ki jih vlečejo elektro lokomotive je v voznih redih na vseh progah Vmax 75 km/h, ker je pač to maksimalna dovoljena hitrost Brižitke v tovorni vleki.