Drugače pa je tu kompleten citat:
Lej Ljubitelj, nikjer nisem trdil, da sta Reka in Pula naša. Dejstvo je, da je slovensko Železniško Gospodarstvo v celoti upravljalo z istrskimi progami, v dogovoru s Hrvaškim ŽG. Po osamosvojitvi je ŽG Ljubljana sporazumno predala istrske proge državi, ki ji sicer pripadajo, z lokomotivami in Gomulkami vred. In to je to.Železniška proga Prešnica - Rakitovec d.m.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Železniška proga Prešnica - Rakitovec d.m.
Splošno
Gradnja: 1873 - 1876
Začetek uporabe: 20. september 1876
Kategorija: regionalna
Del proge/sistema: Železniško omrežje v Sloveniji
Upravljalec: Slovenske železnice
Tehnični podatki
Št. tirov: 1
Sistem vleke: dizel
Železniška proga Prešnica - Rakitovec d.m. (državna meja) je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji. Po prehodu meje s Hrvaško se proga nadaljuje do Pulja.
[uredi] Zgodovina
Z izgubo ozemelj v severni Italiji se je geostrateški položaj za Avstrijo precej spremenil in pokazala se je potreba po pomorski vojni bazi. Puljski zaliv na koncu istrskega polotoka je imel naravne danosti za takšno oporišče, težava pa je bila v tem, da je bil Pulj 140 km oddaljen od železnice Dunaj-Trst in praktično dostopen le po morju, kar je predstavljalo velike težave pri dovozu potrebnega materiala. Čeprav segajo prve pobude za železniško povezavo Pulja z zaledjem že v leto 1863, pa je vlada šele marca 1873 sprejela zakon o državnem poroštvu za gradnjo istrske železnice. Zaradi borznega zloma maja istega leta za dela ni bilo zanimanja s strani zasebnega kapitala, in država se je gradnje lotila v lastni režiji. 17. decembra 1873 se je v Pazinu začela gradnja »Istrske državne železnice« (Istrianer Staatsbahn, IStB). 172,3 km proge so zgradili v nepolnih treh letih in jo otvorili 20. septembra 1876. Progo je do leta 1884, ko so jo vključili v sistem Cesarsko-kraljevih državnih železnic, upravljala Družba južne železnice.
Po razpadu Avstro-Ogrske je celotna Istra pripadla Italiji in progo so tako upravljale Italijanske državne železnice. Po koncu 2. svetovne vojne je Istra pripadla Jugoslaviji. Ker odsek na hrvaškem delu Istre ni imel (in še danes nima) neposredne povezave s preostankom hrvaškega železniškega omrežja, je celotno istrsko omrežje upravljalo ŽG Ljubljana (predhodnik Slovenskih železnic). Leta 1991, ob razpadu Jugoslavije, so Hrvaške železnice prevzele odseke prog na hrvaškem ozemlju, Slovenske železnice pa še vedno upravljajo slovenski del trase med Divačo, Prešnico (kjer se odcepi proga proti Kopru) in mejno postajo v Rakitovcu.
Verjetno bi v svoji knjžnici, ki ni ravno majhna, lahko našel ustrezne zapiske, ki bi potrdili moje navedbe. Ampak, resnici na ljubo, se mi ne da iskati, da bi dokazoval tisto, kar sem svoj čas službeno doživljal. Verjemi če hočeš ali pa tudi ne.