Hočeš reči, da je bila dvojna zasedba doprežne lokomotive in signalizacija s piskanjem širši standard? In se ga držimo samo še tukaj?
REGAN 664
Re: REGAN 664
Hočeš reči, da je bila dvojna zasedba doprežne lokomotive in signalizacija s piskanjem širši standard? In se ga držimo samo še tukaj?
LP, Metod
Re: REGAN 664
In vendar so ameriške železnice tehnološko najnaprednejše v tovornem prometu in koncept distribuiranega pogona je že desetletja v uporabi, Še več, koncept ni omejen samo na Severno Ameriko (USA, CND) v uporabi je po https://en.wikipedia.org/wiki/Distributed_power@kvak sanjari o ameriških sistemih, kjer za daljinsko vodenje dopreg (ali sredinskih lokomotiv) uporabljajo radijske povezave.
Ki seveda imajo svoje težave, nekaj nesreč je bilo (verjetno pa še bistveno več primerov, ki so se iztekli srečno), ko je bila radijska povezava prekinjena (recimo zaradi kakšne naravne prepreke) in je doprega potiskala s polno močjo ko je vlak že prešel sedlo in se začel spuščati v dolino.
Distributed Power (as "Locotrol") is used in the United States and Canada, China, Australia (Queensland, the Pilbara region of Western Australia, and in the southwest of Western Australia), Brazil, Germany, Russia, Japan [4] and South Africa.[5] It is also (or has been) in regular unit-train operation in India, Mauritania, and Mexico, and almost made it into operation in both pre- and post-revolutionary Iran.
Re: REGAN 664
Distribuiran pogon je edina možnost za vleko "neskončno" dolgih vlakov, v ameriki (in drugod) so vlaki dolgi po več kot 2km. Ampak te železnice so šle v čisto drug ekstrem kot v evropi: ekstremne dolžine in tonaža na velike razdalje, neredko vlak kot celota potuje nekaj tisoč kilometrov. Lokomotive so enormne po teži in moči (dizelke so težke do 200 ton in imajo moč več kot 4MW ter vlečno silo do 900kN), hitrosti vožnje pa sorazmerno nizke (neredko manj kot 60km/h).
Za trenutne evropske razmere ("ekstremno dolgi" vlaki so tja do 750m, sorazmerno šibka klasična spenjača, nizke maksimalne osne obremenitve in relativno visoke hitrosti vožnje) so takšni načini vleke neuporabni. Seveda pa se bodo razmere v prihodnosti temeljito spremenile če bo le uspelo uveljaviti evropsko tovorno avtomatsko spenjačo... Še vedno pa bo v napoto koncept mešanih tovorno-potniških prog, ki ne omogočajo "ležernih" voženj tovornih vlakov.
Za trenutne evropske razmere ("ekstremno dolgi" vlaki so tja do 750m, sorazmerno šibka klasična spenjača, nizke maksimalne osne obremenitve in relativno visoke hitrosti vožnje) so takšni načini vleke neuporabni. Seveda pa se bodo razmere v prihodnosti temeljito spremenile če bo le uspelo uveljaviti evropsko tovorno avtomatsko spenjačo... Še vedno pa bo v napoto koncept mešanih tovorno-potniških prog, ki ne omogočajo "ležernih" voženj tovornih vlakov.
LP, Metod
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: REGAN 664
Zanimivo, od kje potem je novogoriška postaja zabasana s tovornimi vlaki?sierra5 napisal/-a: ↑28.02.2021, 13:08Oz. da je gospodarski družbi (privatniku ali pa pač SŽ-ju, če bi kao deloval res po ekonomskih kriterijih) popolnoma vseeno za nacionalni interes, primorce, avnojske ali rapalske meje in druge nebuloze. Pelje tam, kjer to manj stane, da nekaj zasluži. In če je čez pontebano ceneje/hitreje oz. če čez bohinjske kuclje rabi ekstra lokomotivo ali potroši preveč dizla, eeee brate ćalim slučaj bi rekli na jugu.mkx napisal/-a: ↑28.02.2021, 12:54
V tem delu se popolnoma strinjam s tabo. Problem je edino najti neko tanko mejo med branjenjem (in utrjevanjem in izgradnjo) nacionalnega interesa na eni strani ter zadovoljevanjem osnovnih potreb celotne družbe na drugi strani, dostikrat sta obe plati te medalje v kontradikciji. Seveda imamo vsi člani te družbe precej različna mnenja o tem, kje je ta meja.
V resnici je vprašanje, ali je pristanišče Koper (s kapacitetami kot jih ima sedaj in še večjimi v prihodnosti) nacionalni interes (ki ga mora podpirati celotna nacija skozi znatne investicije v povezano infrastrukturo) ali pa je luka v tej velikosti samo kaprica nekaterih gospodarstvenikov in politikov, čisto legitimno. Da ne bo dileme, s prejšnjim stavkom nikakor ne namigujem na katerikoli odgovor.
Tako da bohinjka bo spet pomembna v sedanji geografki konfiguraciji točno na svetega nikoli. Tu boste lepo primorci malo furali turizem, mogoče investira vaša lokalna turistična zbornica v kako parnjačo in se boste šli KuK nostalgia turizem. Resnega cargo prometa oz. alternative gorenjski progi pa ne boste imeli, razen za primere kot je sedanji.
preglednik
Re: REGAN 664
Na spenjačo se je brezveze zgovarjati, eno lokomotivo na sredino vlaka in je rešeno.mkx napisal/-a: ↑28.02.2021, 16:38 Distribuiran pogon je edina možnost za vleko "neskončno" dolgih vlakov, v ameriki (in drugod) so vlaki dolgi po več kot 2km. Ampak te železnice so šle v čisto drug ekstrem kot v evropi: ekstremne dolžine in tonaža na velike razdalje, neredko vlak kot celota potuje nekaj tisoč kilometrov. Lokomotive so enormne po teži in moči (dizelke so težke do 200 ton in imajo moč več kot 4MW ter vlečno silo do 900kN), hitrosti vožnje pa sorazmerno nizke (neredko manj kot 60km/h).
Za trenutne evropske razmere ("ekstremno dolgi" vlaki so tja do 750m, sorazmerno šibka klasična spenjača, nizke maksimalne osne obremenitve in relativno visoke hitrosti vožnje) so takšni načini vleke neuporabni. Seveda pa se bodo razmere v prihodnosti temeljito spremenile če bo le uspelo uveljaviti evropsko tovorno avtomatsko spenjačo... Še vedno pa bo v napoto koncept mešanih tovorno-potniških prog, ki ne omogočajo "ležernih" voženj tovornih vlakov.
Re: REGAN 664
A potem je konfiguracija turskega prelaza, nad 1100 metrov nadmorske višine prava. Vsi vlaki namreč iz gorenjske proge peljejo tja gor nekam v višave. Ali pa bodo po izgradnji Koralpske železnice vozili okoli? Po možnosti dvakrat skozi Dunaj, da bo delovalo bolj fensi?sierra5 napisal/-a: ↑28.02.2021, 13:08Oz. da je gospodarski družbi (privatniku ali pa pač SŽ-ju, če bi kao deloval res po ekonomskih kriterijih) popolnoma vseeno za nacionalni interes, primorce, avnojske ali rapalske meje in druge nebuloze. Pelje tam, kjer to manj stane, da nekaj zasluži. In če je čez pontebano ceneje/hitreje oz. če čez bohinjske kuclje rabi ekstra lokomotivo ali potroši preveč dizla, eeee brate ćalim slučaj bi rekli na jugu.mkx napisal/-a: ↑28.02.2021, 12:54
V tem delu se popolnoma strinjam s tabo. Problem je edino najti neko tanko mejo med branjenjem (in utrjevanjem in izgradnjo) nacionalnega interesa na eni strani ter zadovoljevanjem osnovnih potreb celotne družbe na drugi strani, dostikrat sta obe plati te medalje v kontradikciji. Seveda imamo vsi člani te družbe precej različna mnenja o tem, kje je ta meja.
V resnici je vprašanje, ali je pristanišče Koper (s kapacitetami kot jih ima sedaj in še večjimi v prihodnosti) nacionalni interes (ki ga mora podpirati celotna nacija skozi znatne investicije v povezano infrastrukturo) ali pa je luka v tej velikosti samo kaprica nekaterih gospodarstvenikov in politikov, čisto legitimno. Da ne bo dileme, s prejšnjim stavkom nikakor ne namigujem na katerikoli odgovor.
Tako da bohinjka bo spet pomembna v sedanji geografki konfiguraciji točno na svetega nikoli. Tu boste lepo primorci malo furali turizem, mogoče investira vaša lokalna turistična zbornica v kako parnjačo in se boste šli KuK nostalgia turizem. Resnega cargo prometa oz. alternative gorenjski progi pa ne boste imeli, razen za primere kot je sedanji.
Re: REGAN 664
Če kaj vem je (oziroma je bil) projekt tovornih vlakov 2x dolžine. Dva vlaka 2x750 m vsak s svojo(jima) lokomotivama, seveda je druga daljinsko vodena. Ko pa pride na cilj, se pa lepo razdvoji. Vse lepo piše v https://www.mainlinediesels.net/index.p ... n=shownewsNa spenjačo se je brezveze zgovarjati, eno lokomotivo na sredino vlaka in je rešeno.
Re: REGAN 664
trocken napisal/-a: ↑28.02.2021, 19:03 A potem je konfiguracija turskega prelaza, nad 1100 metrov nadmorske višine prava. Vsi vlaki namreč iz gorenjske proge peljejo tja gor nekam v višave. Ali pa bodo po izgradnji Koralpske železnice vozili okoli? Po možnosti dvakrat skozi Dunaj, da bo delovalo bolj fensi?
Pretiravati ravno ni treba. Če gre vlak iz Kopra do Beljaka (in naprej na sever-severozahod), je pot po Tabeljski progi daljša mogoče 10 km (ali pa tudi nič), ovinek čez Ljubljano pot podaljša "od oka" za kakšnih 60 km. Seveda je smiselno uporabiti krajšo pot, ampak modernizacija Bohinjke bi stala verjetno podoben znesek, kot gradnja 2TDK ... pa še potem bi imeli progo, ki je mestoma zelo problematična (tako za vožnjo kot vzdrževanje).
Iz Beljaka do Salzburga pa se pot preko Dunaja podaljša za kakšnih 600 km (od oka). Jasno je, da bodo čim več prepeljali po Turski progi, ki je vendarle moderna proga, kateri manjka "samo" drugi tir.
LP, Metod
Re: REGAN 664
Ko sem bil majhen mulc, sem si med vožnjo z avtobusom vedno predstavljal, kako jaz z zadnjim koncem avtobusa prehitim prednji konec, ki ga je vozil "nesposobni" šofer ....
LP, Metod
Re: REGAN 664
Če me spomin ne vara, so nekaj let nazaj predali prometu zaradi nasprotovanja zelenih dolgo zaprt 2. tir nad Gasteinsko dolino, edini enotirni odsek še na Turski progi?Jasno je, da bodo čim več prepeljali po Turski progi, ki je vendarle moderna proga, kateri manjka "samo" drugi tir.
Re: REGAN 664
Saj poanta ni v dolžini, katero morajo prevoziti vlaki. Že v prvem sporočilu sem izpostavil problem Ljubljane in njene železniške postaje. Tja se zliva kompletni tovorni promet v državi, kar ni prav. Bohinjka je pač v tem trenutku edina srednjeročna rešitev za blažitev težav, ni pa končna rešitev. V času investicije v Tivolski lok ali karkoli drugega bo vsak vlak manj na gradbišču zlata vredna rešitev. Tabeljska železnica pač ta rešitev ni, ona je posledično kvečjemu izguba tovora.mkx napisal/-a: ↑28.02.2021, 20:03trocken napisal/-a: ↑28.02.2021, 19:03 A potem je konfiguracija turskega prelaza, nad 1100 metrov nadmorske višine prava. Vsi vlaki namreč iz gorenjske proge peljejo tja gor nekam v višave. Ali pa bodo po izgradnji Koralpske železnice vozili okoli? Po možnosti dvakrat skozi Dunaj, da bo delovalo bolj fensi?
Pretiravati ravno ni treba. Če gre vlak iz Kopra do Beljaka (in naprej na sever-severozahod), je pot po Tabeljski progi daljša mogoče 10 km (ali pa tudi nič), ovinek čez Ljubljano pot podaljša "od oka" za kakšnih 60 km. Seveda je smiselno uporabiti krajšo pot, ampak modernizacija Bohinjke bi stala verjetno podoben znesek, kot gradnja 2TDK ... pa še potem bi imeli progo, ki je mestoma zelo problematična (tako za vožnjo kot vzdrževanje).
Iz Beljaka do Salzburga pa se pot preko Dunaja podaljša za kakšnih 600 km (od oka). Jasno je, da bodo čim več prepeljali po Turski progi, ki je vendarle moderna proga, kateri manjka "samo" drugi tir.
Sicer pa ta razprava ni primerna v temi o Reganih in jo z moje strani zaključujem. Jaz bom glede na trende in hitrosti sprememb na Bohinjki verjetno tudi še pokopan v času Reganov, ker se tu vse premika "tako, bolj na počas". Kar pa ne jemljem za slabo.
Re: REGAN 664
V sh...le železnicah Evrope, ter bivše sovjetske se še uporabljajo podobni predpisi, ja. Na zahodu (Italije ne štejem), so hitro optimizirali te zadeve skozi zgodovino. Romunija, Bolgarija, pa še vedno zahtevata zasedene vse lokomotive v tandemu, tudi če so digitalke. Ampak počasi z dobo digitalizacije, to tudi drugje odhaja v zgodovino.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: REGAN 664
https://srbcargo.rs/sr/jos-dve-zakuplje ... 4.facebookJOŠ DVE ZAKUPLJENE SLOVENAČKE „DIZELKE“ USKORO NA SRPSKIM PRUGAMA
Zbog sve veće potrebe za dizel vučom, a usled nastavka radova na izgradnji „brze pruge“ Beograd – državna granica sa Mađarskom, a na osnovu ugovora potpisanog sa slovenačkim železnicama „Tovarni promet“ doo o zakupu do osam lokomotiva serije 664 i 644, zaposleni iz Sektora ZOVS i Sektora za VV i TKP, bili su na prijemu još dve lokomotive u Mariboru. Tom prilikom, obavljen je prijem lokomotive 664 – 105, dok će nakon otklanjanja primedbi, uočenih od strane naših stručnjaka, naknadno biti primljena i lokomotiva 664 – 114, te bi se u vrlo kratko periodu obe trebalo naći na srpsklim prugama.
Podsećanja radi, prve dve lokomotive su preuzete i dopremljene u Srbiju početkom februara tekuće godine. Kako je ova serija dizel električnih lokomotiva novije generacije, samim tim poseduje i savremeniju opremu kojom je znatno olakšan rad mašinovođa. Odlične performanse omogućavaju eksploataciju na zahtevnijim prugama, kao i poudanost u vuči težih vozova. Zbog toga, za sada je predviđeno da se tri lokomotive eksploatišu u Timočkom regionu, dok je jedna namenjena za vuču vozova u Vojvodini.
Aljaž
Re: REGAN 664
Regan 664 - 105 na mostu čez reko Tiso
Danes storite prijazno dejanje "kar tako". Kadar naredite nekaj dobrega za druge, postanete sami srečnejši.
Re: REGAN 664
ena neumesna...na Jesenicah sedaj ko vozijo reno velikokrat pri povratnih vožnjah sklopijo ob Regana s kratkima koncema skupaj. Ali ne bi bilo boljše da sta sklopljena s dolgima koncema skupaj?
lp
lp