skrivnostna 361

[železocestnik]

Če je treba, dodam še stranski ris...

iz druge teme:

Se opravičujem...

Temo o Bredi bi pričakoval v Železnici skozi čas...rubrike Vozni park ne spremljam ali pa zelo malo...
Trenutno imam sploh druge prioritete. Sem pa verjetno to zapisal glede na zgornja stavka BP1 in Ljubitelja, da je o Bredi bolj malo razloženega...

Dolfe, očitno nimava istega vira za JŽ 361/FS E 626! Ali imaš stranski ris na razpolago Ti da (stranski ris) krila...3D

A je tvoj načrt na steni ali kje?

Moj načrt je v knjižici...

Torej ta knjižica izgleda takole...v malo boljši resoluciji...



v italijanščini...




Vsebina knjižice...



povečava...




Sedaj pa dva "izgleda" lokomotive E626, seveda odvisno katera serija je...



povečava...






povečava...




Preostalo je še ene 40 skenov te knjižice načrtov. Če bi bilo zanimanje, se pogovarjam z enim izmed forumašev, da jih "obesi" na forum.
Jaz imam druge prioritete in nimam časa.

[železocestnik]

Še malo večja resolucija, če jo kdo slučajno rabi...

[železocestnik]

Če bi bil Tono vajenec za mazalca na Bredi, bi moral preštudirati tole knjižico...



Seveda bi jo moral prej kupiti na ebay-u za 35 evrotov

[železocestnik]

Navodilo se dobi iz dučejevega časa za 20 € na ebay-u...





Kasnejše izdaje pa prodajajo skupaj z načrti (2 knjižici) od 50€ naprej...vendar skupaj a lokomotivo E. 636




Srbsko/hrvaško verzijo se da najti v kakšnem muzeju (recimo BG) ali pa pri kakšnem zbiralcu...

[Dirigent]

Malo izven debate.....
Vsa pohvala za postavitev lokomotive, kontaktnega voda, telefonske hišice in italijanskega signala !
Če je možno, bi bilo dobro kot razstavni eksponat postaviti v kakšnem prostoru še postavljalno napravo. Mesto, kjer je zdaj ne omogoča, da bi postavljalni pult zdržal dlje časa....se opravičujem, ker fantaziram...ampak zadeva je bila svoj čas prav imenitna , ko je še delovala....
Ta zapis ni kritika, je bolj moja zasebna želja.....

[cokla]

[mkx]

Dr. Josip Orbanić je objavil na spletni strani Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica življenjsko pot Brede 361-106...

link do članka:
http://dlz.ilbis.com/zivljenjska-pot-brede/

Meni se ob branju članka porajate dve vprašanji.

V tekstu avtor omeni, da je imela lokomotiva tovarniško številko 245, v razpredelnici pa je zapisana tovarniška številka 125. Katera je prava? Ali morda zamenjava vpliva tudi na ostale podatke o zgodovini lokomotive?

V tabeli je navedeno, da so ob predelavi leta 1957 spremenili razmerje prenosa. Na katero razmerje prenosa se nanaša podatek o najvišji hitrosti (95 km/h), na tovarniško 29/68 ali na "predelano" 24/73? Če na prvo, bi to po letu 1957 pomenilo najvišjo hitrost približno 73 km/h ...

[Gorchi]

Mkx, v tabeli je napisano takole:
Odnos zobnikov 29/68, spremenjeno na 24/73 (1957)
Predvidevam, da so na 24/73 šli leta 1957.
Me pa pri Bredi še nekaj zanima. Čemu so na večini lokomotiv spustili stranska okna?

[Gorchi]

Zadnji dve sporočili sem premaknil iz teme o elektrifikaciji prog na Slovenskem po upravičenem nasvetu @mkx. Hkrati mi je še tole poslal:

ravno zaradi tega, kar piše v tabeli, sem spraševal na kateri odnos zobnikov se nanaša maksimalna hitrost ... predpostavljam, da na originalno in so torej ob rekonstrukciji leta 1957 iz Brede naredili tovorno lokomotivo (saj je prenosno razmerje 24/73 krajše kot pa 29/68). Manj verjetno je, da so ob rekonstrukciji iz brzovozne naredili navadno lokomotivo (saj bi bila v tem primeru originalna max hitrost kar 123 km/h).

Mogoče se zdi na prvi pogled nelogično ampak če so lokomotivi namenili tovorni promet, potem so rabili več navora in s tem je smiselno zmanjšanje hitrosti. Na reškem forumu sem našel fotografijo Brede z nekaj Falsi za sabo kar potrdi logičnost te izbire. Sicer pa strojevodje in vzdrževalci iz tistih časov, povejte svoje no, ne se skrivat

Evo nekaj slik iz reškega foruma http://vlakovi-ri-hr.4rumer.com/t852p15 ... serija-361:

Reka, začetek 80-tih, avtor slike Goran Zelić


Reka, začetek 80-tih, avtor slike Goran Zelić


Reka, začetek 80-tih, avtor slike Goran Zelić


Menda Reka, avtor kobler

[preglednik]

Po podatkih ima Breda trajno moč 1890 kW, približno toliko kot Hercules (2000 kW). Zanimivo bi bilo videti tabelo max. obremenitev obeh lokomotiv, za primerjavo. Verjetno je imela Breda dosti manjše obremenitve zaradi večje kritične hitrosti ter slabše regulacije proti zdrsu.

[cokla]

Verjetno je imela Breda dosti manjše obremenitve zaradi večje kritične hitrosti ter slabše regulacije proti zdrsu.

A ima kakšno regulacijo...??!

Uho in občutek strojevodje je zakon....

[Signal]

Zanima me, kako 'fina' je regulacija vleke oz. koliko stopenj imajo kontrolerji reostatskih lokomotiv, Brede, Meha, Mopeda in Brižite.

'Majstri' bodo podatke potegnili iz rokava, kot bi mignil.

[1216-001]

Po podatkih ima Breda trajno moč 1890 kW, približno toliko kot Hercules (2000 kW). Zanimivo bi bilo videti tabelo max. obremenitev obeh lokomotiv, za primerjavo. Verjetno je imela Breda dosti manjše obremenitve zaradi večje kritične hitrosti ter slabše regulacije proti zdrsu.

Podatek ,ki ga navajaš za Herkulesa 2000 kW velja za moč dizel motorja.Za lokomotive je bolj pomemben podatek vlečna sila,ta pa je 235 kN pri Herkulesu in Npr. 304 kN pri Taurusu.Ta primerjava z Bredo samo po kilovatih ni mogoča saj je tudi električni del Herkulesa bolj podoben ali skoraj enak kot na Taurusu še bolj 1016 ali 1116 se pravi z pretvorniki ,asinhronskimi motorji ITD. Se pravi bolj kot bi primerjal jabolka in solato kot pa jabolka in hruške.

[cokla]

Zanima me, kako 'fina' je regulacija vleke oz. koliko stopenj imajo kontrolerji reostatskih lokomotiv, Brede, Meha, Mopeda in Brižite.

'Majstri' bodo podatke potegnili iz rokava, kot bi mignil.

Za Bredo ne vem....Moped ima 36 stopenj v seriji ni 21 v vzporedni vezavi. Brižita nima kontrolerja...ima impulzni manipulator, ki krmili servomotor, ki ima 44 položajev - 27 serije, 4 prehoda....ostalo je vzporedje....

[preglednik]

[quote="1216-001Podatek ,ki ga navajaš za Herkulesa 2000 kW velja za moč dizel motorja.Za lokomotive je bolj pomemben podatek vlečna sila,ta pa je 235 kN pri Herkulesu in Npr. 304 kN pri Taurusu.Ta primerjava z Bredo samo po kilovatih ni mogoča saj je tudi električni del Herkulesa bolj podoben ali skoraj enak kot na Taurusu še bolj 1016 ali 1116 se pravi z pretvorniki ,asinhronskimi motorji ITD. Se pravi bolj kot bi primerjal jabolka in solato kot pa jabolka in hruške.[/quote]

Se strinjam, vendar samo deloma. V vsakem primeru se da vlečno silo lokomotive pri dani hitrosti izračunati iz moči: F=P/v. Pri Herculusu je resda navedena moč dizelmotorja, ki se do električnih motorjev še malo zmanjša zaradi izkoristka generatorja. Hercules lahko tudi vleče na polno pri manjši hitrosti kot Breda, zato je logično, da je njegova vlečna sila večja. Ima tudi boljše adhezijske lastnosti. Vendar moč pa je fizikalno moč in ne krompir ali solata. Pri Herculusu je moč zaradi karakteristik dizla približno enaka pri vseh uporabnih hitrostih, medtem ko pri Bredi zaradi električnih lastnosti to verjetno ni. Skratka, zanimivo bi bilo primerjati vlečna diagrama obeh lokomotiv.