Med brskanjem po različni literaturi o parni vleki sem naletel na zanimiv shematski prikaz strojevodske hišice parne lokomotive, ki prikazuje splošni razpored kotlovske armature po DIN normah.
Seveda se je natančen razpored razlikoval od lokomotive do lokomotive ampak osnova je to.



Ker imam nekaj fotografij strojevodske hišice naše najbolj aktivne parne lokomotive 33-037 bi z vašo pomočjo poskusil potegniti neko vzporednico z zgornjo shemo in ugotoviti čemu služijo posamezne "komande".

Za začetek pa odhod z novogoriške postaje, kar se vidi po izpustu pare iz valjnih pipic (tudi kaj so to bomo ugotovili )




Mislim, da imamo na forumu kar nekaj članov, ki so dobri poznavalci parne vleke in tudi strojevodje parnih lokomotiv.
Na fotografijah, ki jih bom prikazal v nadaljevanju sem označil posamezne dele kotlovske armature in pod nje dopisal čemu naj bi po mojem služili.
Seveda bom vse dopolnitve in popravke z veseljem vnesel naknadno.
Kasneje bi posamezne dele in njihovo delovanje opisali bolj podrobno, mogoče s kakšno tehnično risbico ali fotografijo za lažje razumevanje (seveda, če vas bo zanimalo).
Namreč zelo ma zanima, kakšne tehnične rešitve (krmilje, napajanje, pregrevalnik, razvodnik, regulator,........) so bile uporabljene pri izdelavi te lokomotive.
In nenazadnje, kot ljubitelji železnic in železniških vozil moramo vedeti kako jo premaknemo z mesta .


Od zunaj imamo veliko fotografij zato poglejmo še v notranjost




Sedaj pa seveda bolj podrobno in to na strani strojevodje


1. Parni ventil kompresorja za zrak
2. Manometer pritiska pare v parnem stroju (pare, katere pretok se regulira s parnim ravnalom)
3. Manometer pritiska zraka v zavornih valjih (direktna zavora)
4. Manometer pritiska zraka v glavnem zavornem vodu GZV (rdeča-5bar, črna-pritisk pri zaviranju z indirektnim zaviralnikom)
5. Manometer pritiska zraka v glavnih zračnih posodah - rezervoarjih
6. Manometer kotla (delovni tlak)
7. Preizkusna pipica (zgornji nivo vode v kotlu)
8. Preizkusna pipica (spodnji nivo vode v kotlu)
9. Parni regulator ali parno ravnalo

(se nadaljuje)

...bravo, zelo zanimivo.....!
A žabca je pa kao centralno zaklepanje......... ....

Ja, to je Mr. Bean varianta centralnega zaklepanja lokomotive .
Služi pa temu, da se prepreči nekontroliran premik parnega ravnala (s strani radovednežev, kot sem tudi jaz )

No, pa nadaljujmo s pregledom delov za upravljanje lokomotive.
Še vedno smo na strani strojevodje.


1. Ventil peskovne naprave
2. Vijačno lokomotivsko krmilo-reverzir (služi za spremembo smeri vožnje in določanje stopnje polnitve valjev s paro)





1. Parna piščal
2. Direktni zaviralnik - lokomotivski (za premik in strojno vožnjo)
3. Zavorna glava zračne zavore (Božić)

(se nadaljuje)

2.Manometer za pritisk pare v parnem stroju (pritisk ,ki ga spustiš z regulatorjem vleke v parni stroj)
3.Pritisk zraka v zavornih cilindrih z direktno zavoro
4.Pritisk preko indirektnega zaviralnika (rdeča 5 bar, črna pritisk pri zaviranju z indirektnim zaviralnikom)
5.Pritisk ki ga ustvari kompresor

slika 4

2. indirektni zaviralnik (mašinski)

Ostalo pa je tako kot si napisal.

pa še delovanje krmilja http://home.roadrunner.com/~trumpetb/loco/

Če te lahko malo popravim
3.Manometer pritiska v zavornih valjih
4.Manometer pritiska v glavnem zavornem vodu GZV
5.Manometer pritiska v glavnih zračnih posodah-rezervarjih

Hvala za vse dopolnitve in popravke.
Sem jih že vpisal



Čemu služi ta zaviralnik?
Ali se uporablja istočasno z Božićevo zaviralno glavo?

Naslednji dve fotografiji prikazujeta iste dele iz različnih kotov gledanja.
Seveda na strani strojevodje.




1. Izzračevanje zavore
2. Kalužna pipa (izpust usedline iz parnega kotla)
3. Odpiranje valjnih pipic (izpust kondenzirane pare-vode iz parnih valjev)

(se nadaljuje)

Če se lahko malce uštulim v temo .....


Tole je Nučićev zaviralnik direktne - lokomotivske zavore. S tem zaviralnikom se zavira sáma lokomotiva. Torej, uporablja se pri pri premiku in strojni vožnji lokomotive, ter za zavarovanje proti premaknitvi, kadar lokomotiva ali vlak stoji na mestu.

MMG, v bistvu je to 3-kraka pipa, s katero se v zavorne valje lokomotive kontolirano dovaja zračni tlak, oz. iz njih spušča.

Dolfe, dovoli da malo popravim. Omenjeni zaviralnik lokomotivske zavore je prosti Knorrov zaviralnik. V opisu si pravilno navedel, da je v principu trikotna pipa, (prikjuček na glavne posode, zavorni valj in tretji v atmofero). Pri tem zaviralniku omejuje tlak v zavornem valju varnostni ventil nekje pri 3.8 bara. Omenil si Nučića, kar je prav Lučić. Ta zaviralnik lok. zavore ima vgrajeno vijačnico in vzmet (podobno kot Božić) s katero se nastavlja tlak v zavornem valju. Zelo pomembno je, da pri Knorru zaviralnik ne dopoljnjuje izgube tlaka v nevtralnem položaju, Lučić pa vzdržuje samodejno padec tlaka.

Florjan, ali je prav Nučić ali Lučić nisem nikoli prav vedel. Včasih je bilo edino učno gradivo, lastni zapiski. Črki pa sta pri izgovorjavi hudo podobni.

Bi pa rekel nekaj okrog tega zaviralnika direktne zavore. Na oko ravno takšne zaviralnike so imele premikalke serije 731 - Jenbach. Bil pa je Lučičev (Nučičev) zaviralnik. V bistvu samo trikotna pipa. Njegova slabost je bila, da se je vedno grozno zadrl varnostni ventil, če si spustil preveč zraka v zavorna valja. In še slabša, ni nadomeščal izgube v zavornih valjih. Tako je bilo vedno treba hudo paziti na to, da ni "fajercajk-mašinca" dobila noge.

Da, Jenbachi so imeli prav take zaviralnike direktne zavore. Lučićeve zaviralnike pa so imele lok 342 in 362 dokler jih niso zamenjali z Oerlikoni. Z njimi se je dalo postopno zavirati in odvirati saj je imel 18 pozicij (zob) za nastavitev željene zavorne sile. Prilagam še sliko.

Hvala obema za dodatne razlage
Torej, če pravilno razumem je to dodatna zavora z direktnim delovanjem, popolnoma neodvisna od vozne zavore in služi za zaviranje same lokomotive s tenderjem ali pa za ojačanje delovanja vozne zavore na lokomotivi in tenderju.
Za premik in strojno vožnjo se najbrž uporablja zaradi hitrejšega (direktnega) delovanja?

Točno tako.

Ne drži pa tole:



Obeh zavor hkrati se ne sme uporabiti.

Kot prvič; zavorni učinek se ne poveča, ker se vedno polnijo skupni zavorni valji in z enakim tlakom.

Kot drugič; ker strojevodja nima kontrole nad postopnim odviranjem, je velika nevarnost, da zablokirajo kolesa in se lokomotiva "zapelje". To pa pomeni daljšo zavorno pot in ploščata mesta na tekalnih površinah.

Slika 5,6

1.Izzračevanje zavore (če zaviraš vlak lok.izzračiš- odvreš lok.,da zavira samo vlak)
2.Kalužna pipa- spuščaš usedline iz parnega kotla
3.valjeve pipice- to je tisto,ko se kadi na sprednjem delu lok. pri speljavi