iz tega pa sledi, zakaj se parno(e) lokomotivo(e) lahko vozi (brez snemanja pogonskih drogov) samo tako, da so zakurjene - pod paro .....1216-001 napisal/-a:
Olje za mazanje parnega stroja je zelo gosto ,kot tekoča mremalada,pa tudi v cilindrih je visok pritisk in ta preša-tlačilka potiska to olje ,ki pomešano z paro nato maže cilindre.
Parna lokomotiva - opis delov in delovanje
Če je olje pomešano z paro , kar je težko , ker bi para že kondezirala je KRIZA za površine, katere naj bi to olje mazalo. Zato so na mestih mazanja vgrajene mazalke, katere odpira višji tlak olja, kot je najvišji tlak pare v parnem stroju. Delujejo na istem principu kot šobe pri dizel motorju. Na mazalicah je zato kontrolni vijak preko katerega naj bi lok. osebje večkrat preverilo če mazalica opravlja svojo funkcijo in ne dovoli pari vstop v sistem mazanja.1216-001 napisal/-a:Olje za mazanje parnega stroja je zelo gosto ,kot tekoča mremalada,pa tudi v cilindrih je visok pritisk in ta preša-tlačilka potiska to olje ,ki pomešano z paro nato maže cilindre.hlapon napisal/-a:Kurjač, hvala za pomoč, post je že dopolnjen
Prosim za malo bolj podrobno razlago. Za kakšno prešo gre?kurjač napisal/-a:5.Ventil za ogrevanje preše
O preši sem želel podati čim enostavnejšo in kratko razlago,zato se nisem spuščal v podrobnosti.Florjan napisal/-a:Če je olje pomešano z paro , kar je težko , ker bi para že kondezirala je KRIZA za površine, katere naj bi to olje mazalo. Zato so na mestih mazanja vgrajene mazalke, katere odpira višji tlak olja, kot je najvišji tlak pare v parnem stroju. Delujejo na istem principu kot šobe pri dizel motorju. Na mazalicah je zato kontrolni vijak preko katerega naj bi lok. osebje večkrat preverilo če mazalica opravlja svojo funkcijo in ne dovoli pari vstop v sistem mazanja.1216-001 napisal/-a:Olje za mazanje parnega stroja je zelo gosto ,kot tekoča mremalada,pa tudi v cilindrih je visok pritisk in ta preša-tlačilka potiska to olje ,ki pomešano z paro nato maže cilindre.hlapon napisal/-a:Kurjač, hvala za pomoč, post je že dopolnjen
Prosim za malo bolj podrobno razlago. Za kakšno prešo gre?
Na sliki št.9 pa je vodni del injektorjev.Z levim, kratki vzvod se odpre vodo ,z okroglim pa se regulira razmak šob v injektorju saj je tudi pritisk pare iz kotla različen.Ker sta injektorja dva so tudi ročice logično podvojene. Pod 2 pa ni ročna zavora ampak vijačno vreteno s katerim se odpre loputa v tleh kurišča-rešetk za čiščenje ognja.
Hvala, popravljeno. Z mojo "ročno zavoro" bi pa res zanesljivo zavrl lokomotivo
Zanima pa me naslednje:
Lokomotiva ima torej dva injektorja katera upravljamo z vzodi (sl.8, poz.7 in 8 ) Ali v bistvu s tema dvema vzodoma (ventiloma) spuščamo svežo kotelno paro v vodni del injektorja (sl.10), kjer le ta zaradi šobe pridobi na hitrosti, ustvarja podtlak in vodo iz tenderja potiska skozi napajalno glavo v kotel (kot je Gorchi citiral princip delovanja)?
Zanima pa me naslednje:
Lokomotiva ima torej dva injektorja katera upravljamo z vzodi (sl.8, poz.7 in 8 ) Ali v bistvu s tema dvema vzodoma (ventiloma) spuščamo svežo kotelno paro v vodni del injektorja (sl.10), kjer le ta zaradi šobe pridobi na hitrosti, ustvarja podtlak in vodo iz tenderja potiska skozi napajalno glavo v kotel (kot je Gorchi citiral princip delovanja)?
Na fotki, ki sem si jo sposodil z Milanove strani o vlakih, sem z rdečimi puščicami označil "dimnike" čelnih svetilk, z zeleno puščico pa generator.
Zanima me, kdaj so vgradili generatorje in prešli na električno osvetljevanje ter na kaj so pred tem svetilke delovale (petrolej)?
Lp Signal
Zanima me, kdaj so vgradili generatorje in prešli na električno osvetljevanje ter na kaj so pred tem svetilke delovale (petrolej)?
Lp Signal
Prva razsvetljava na lokomotivah so bile acetilenke. V literaturi sem prebral da so že leta 1880 vgrajevali generatorje za el. razsvetljavo. Pri nas pa verjetno pred in po drugi svetovni vojni.Signal napisal/-a:Na fotki, ki sem si jo sposodil z Milanove strani o vlakih, sem z rdečimi puščicami označil "dimnike" čelnih svetilk, z zeleno puščico pa generator.
Zanima me, kdaj so vgradili generatorje in prešli na električno osvetljevanje ter na kaj so pred tem svetilke delovale (petrolej)?
Lp Signal
Link delovanja injektorja.
http://en.wikipedia.org/wiki/Steam_injector
V prispevku katerega je Gorchi povzel po g.Ledineku je opisan princip delovanja injektorjev.hlapon napisal/-a:Hvala, popravljeno. Z mojo "ročno zavoro" bi pa res zanesljivo zavrl lokomotivo
Zanima pa me naslednje:
Lokomotiva ima torej dva injektorja katera upravljamo z vzodi (sl.8, poz.7 in 8 ) Ali v bistvu s tema dvema vzodoma (ventiloma) spuščamo svežo kotelno paro v vodni del injektorja (sl.10), kjer le ta zaradi šobe pridobi na hitrosti, ustvarja podtlak in vodo iz tenderja potiska skozi napajalno glavo v kotel (kot je Gorchi citiral princip delovanja)?
Manipulira se pa z njimi tako ,da najprej z kratkim vzvodom ,slika10, odpreš
dotok vode nato pa z vzvodom sl.8 pozicija7ali8 odvisno na katerem si odprl vodo spustiš še paro iz kotla in če ne vleče dobro nastaviš še šobe.
Spet hvala obema za pojasnila in link .
Ampak "črviček" radovednosti mi ne da miru in ker slika pove več kot tisoč besed, sem si za nekaj dni izposodil knjigo Železniška vozila avtorja Verija Švajgarja.
V njej sem našel naslednjo skico:
Verij Švajgar pravi:
Delovanje nesesajočega injektorja je preprostejše od sesajočega in je ravnanje z njim takole:
1. Odpri najprej vodno pipo 3, nato odtočni zaklopnik 11 in potem parni zaklopnik na pokončnem kotlu.
2. Vodni dotok uravnavaj z vodno dotočno pipo 3, da preprečiš nepotrebno iztekanje vode skozi odtočno pipo na prosto. Lahko pustiš vodno pipo odprto, toda kot zapiralnik moraš potem uporabljati odtočni zaklopnik.
3. Po dovršenem napajanju zapri najprej parni ventil in potem dotok vode.
Konec navedka.
Ali je pri naši 33-ki govora o taki vrsti injektorja?
Nesesajoči naj bi bil zaradi njegove nizke vgradnje, saj voda iz tenderja z majhnim pritiskom sama priteka vanj.
Ampak "črviček" radovednosti mi ne da miru in ker slika pove več kot tisoč besed, sem si za nekaj dni izposodil knjigo Železniška vozila avtorja Verija Švajgarja.
V njej sem našel naslednjo skico:
Verij Švajgar pravi:
Delovanje nesesajočega injektorja je preprostejše od sesajočega in je ravnanje z njim takole:
1. Odpri najprej vodno pipo 3, nato odtočni zaklopnik 11 in potem parni zaklopnik na pokončnem kotlu.
2. Vodni dotok uravnavaj z vodno dotočno pipo 3, da preprečiš nepotrebno iztekanje vode skozi odtočno pipo na prosto. Lahko pustiš vodno pipo odprto, toda kot zapiralnik moraš potem uporabljati odtočni zaklopnik.
3. Po dovršenem napajanju zapri najprej parni ventil in potem dotok vode.
Konec navedka.
Ali je pri naši 33-ki govora o taki vrsti injektorja?
Nesesajoči naj bi bil zaradi njegove nizke vgradnje, saj voda iz tenderja z majhnim pritiskom sama priteka vanj.
- Planet 1830
- Strojevodja I
- Prispevkov: 972
- Pridružen: 08.10.2007, 21:25
Bila pa je tudi v gosteh na Češkem, kjer je vozila veliko več kot doma. Živa slika tega gostovanja pa je tukaj.Florjan napisal/-a:Seajoči injetor je vgrajen na 71 012, katera se nahaja v muzejiu in verjetno še deluje.
@1216-001, poteza je res dobra, pa tudi obsežna .
@Florjan, slika je res pregledna , da se pa še jaz priključim, prilagam še eno sliko "sesalca"
4 - vodna pipa, 9 - sesalni ventil
10- sesalna pipica, 11- odtočni zaklopnik
17- vodni pritok, 18 - napajalna cev
28 - vreteno z vzvodom, 33 - parna šoba
36 - mešalna šoba, 37 - tlačna šoba
40 - nepovratni zaklopnik
Način dela s sesajočim vbrizgalnikom pa naj bi bil tak:
Najprej odpremo vodno pipo, nato odtočni zaklopnik in parni zaklopnik na kotlu. Z delnim potegom vretena z vzvodom začne prihajati para v sesalni prostor. Parni tok z ustvarjanjem podtlaka v sesalni prostor postopno vsesa vodo in izrine zrak skozi odtočni zaklopnik na prosto (odzrači).
Ko je vbrizgalnik poln vode (prime), potegnemo vreteno z vzvodom popolnoma nazaj, da prične delovati močnejši parni curek, ki s svojo hitrostjo potisne vodo v tlačni prostor, skozi nepovratni ventil in napajalno cev v napajalno glavo kotla.
Seveda je ustvarjeni tlak vode tukaj tolikšen, da premaga tlak pare v kotlu in sveža voda vstopi v parni kotel.
Florjan, ali tvoja druga slika prikazuje parno batno črpalko za napajanje kotla?
@Florjan, slika je res pregledna , da se pa še jaz priključim, prilagam še eno sliko "sesalca"
4 - vodna pipa, 9 - sesalni ventil
10- sesalna pipica, 11- odtočni zaklopnik
17- vodni pritok, 18 - napajalna cev
28 - vreteno z vzvodom, 33 - parna šoba
36 - mešalna šoba, 37 - tlačna šoba
40 - nepovratni zaklopnik
Način dela s sesajočim vbrizgalnikom pa naj bi bil tak:
Najprej odpremo vodno pipo, nato odtočni zaklopnik in parni zaklopnik na kotlu. Z delnim potegom vretena z vzvodom začne prihajati para v sesalni prostor. Parni tok z ustvarjanjem podtlaka v sesalni prostor postopno vsesa vodo in izrine zrak skozi odtočni zaklopnik na prosto (odzrači).
Ko je vbrizgalnik poln vode (prime), potegnemo vreteno z vzvodom popolnoma nazaj, da prične delovati močnejši parni curek, ki s svojo hitrostjo potisne vodo v tlačni prostor, skozi nepovratni ventil in napajalno cev v napajalno glavo kotla.
Seveda je ustvarjeni tlak vode tukaj tolikšen, da premaga tlak pare v kotlu in sveža voda vstopi v parni kotel.
Florjan, ali tvoja druga slika prikazuje parno batno črpalko za napajanje kotla?