Hvala za pojasnila in zanimive povezave.
Kot je bilo že rečeno, parni kotel proizvaja nasičeno paro, ki pri tlaku 15 bar doseže temperaturo okoli 200°C. Ta temperatura je istočasno tudi največja, ki jo para pri tem tlaku v stiku z vrelo vodo lahko doseže. Zato jo tudi imenujemo nasičena para, saj pod to temperaturo že začne kondenzirati.
Za pridobivanje pregrete pare moramo to nasičeno paro popolnoma ločeno od vrele vode dodatno segreti za najmanj 100-120°C. Pregreta para tako doseže temperaturo najmanj 320°C in še zadnji delci kapljevine izhlapijo.
Pri parnih strojih igra pregreta para izredno važno vlogo, saj z njeno uporabo dosežemo prihranke pri gorivu.
Pa poskusimo čimbolj preprosto obrazložiti na kakšen način.
Pri lokomotivah brez pregrevalca pare se nasičena para iz parojema dovaja v cilinder parnega stroja. Na tej poti se ohlaja (oddaja toploto stenam cevi), najbolj pa se ohladi v cilindru kjer se širi in opravlja delo. Neizbežna posledica ohlajanja pa je kondenzacija in s tem slabšanje pretočnosti (hitrosti) izrabljene pare.
V nasprotju s tem pa se z uporabo pregrete pare izognemo kondenzaciji izrabljene pare zaradi določene "toplotne zaloge" ki jo vsebuje.
Za lažje razumevanje si poglejmo primer:
Recimo, da razpolagamo s pregreto paro, ki ima pri tlaku 15 bar temperaturo 340°C. Že zgoraj smo ugotovili, da ima nasičena para pri tem tlaku 200°C. Razlika v temperaturi med obema vrstama pare je 140°C.
Iz izkušenj je ugotovljeno, da temperatura izrabljene pare po opravljenem delu tudi v najslabših pogojih pade za največ 90-100°C. V našem primeru imamo torej še 40-50°C "v dobrem" preden se sploh začne kondenzacija.
Izrabljena para torej bolj hitro in brez kondenzacije zapusti parni stroj pa tudi manj je potrebujemo saj ima večjo specifično prostornino.
Specifična prostornina pri tlaku 15 bar:
Nasičena para pri 200°C = 0,127 m3/kg
Pregreta para pri 300°C = 0,172 m3/kg
Prihranek pri pari tako znaša 20-25%, pri gorivu pa 15-20%
Seveda je to zelo poenostavljena razlaga, ampak mislim, da sedaj približno vemo, kakšna je razlika med nasičeno in pregreto paro
Poglejmo še eno slikico pregrevalca pare
Tukaj pa še malo večja, kjer se vidi pot pare po komunikacijski cevi v prekate v pregrevalni omari.
Na obeh slikah se vidijo lopute (oznaka 4 in N), ki naj bi pri zaprtem regulatorju preprečevale prevelik vlek in posledično pregrevanje praznih cevi. Pri novejših lokomotivah so te lopute odpravili, ker naj ne bi imele velikega učinka.
Zanima me, ali v praksi pregrevanje praznih cevi res ni predstavljalo težav (življenska doba) in kako je potekalo čiščenje dimnovodnih cevi v katerih so bili vstavljeni pregrevalni elementi?
Ali je bilo potrebno v primeru puščanja izvleči vse pregrevalne elemente?
Za konec pa še ena slikica pregrevalnika naše "megamrhe", serije 36. No, mislim da vsi vemo, da je to pogled v dimnico.
V ospredju slike vidimo še pihalnik o katerem bi tudi lahko še kakšno rekli.