Parna lokomotiva - opis delov in delovanje
Parna lokomotiva - opis delov in delovanje
Med brskanjem po različni literaturi o parni vleki sem naletel na zanimiv shematski prikaz strojevodske hišice parne lokomotive, ki prikazuje splošni razpored kotlovske armature po DIN normah.
Seveda se je natančen razpored razlikoval od lokomotive do lokomotive ampak osnova je to.
Ker imam nekaj fotografij strojevodske hišice naše najbolj aktivne parne lokomotive 33-037 bi z vašo pomočjo poskusil potegniti neko vzporednico z zgornjo shemo in ugotoviti čemu služijo posamezne "komande".
Za začetek pa odhod z novogoriške postaje, kar se vidi po izpustu pare iz valjnih pipic (tudi kaj so to bomo ugotovili )
Mislim, da imamo na forumu kar nekaj članov, ki so dobri poznavalci parne vleke in tudi strojevodje parnih lokomotiv.
Na fotografijah, ki jih bom prikazal v nadaljevanju sem označil posamezne dele kotlovske armature in pod nje dopisal čemu naj bi po mojem služili.
Seveda bom vse dopolnitve in popravke z veseljem vnesel naknadno.
Kasneje bi posamezne dele in njihovo delovanje opisali bolj podrobno, mogoče s kakšno tehnično risbico ali fotografijo za lažje razumevanje (seveda, če vas bo zanimalo).
Namreč zelo ma zanima, kakšne tehnične rešitve (krmilje, napajanje, pregrevalnik, razvodnik, regulator,........) so bile uporabljene pri izdelavi te lokomotive.
In nenazadnje, kot ljubitelji železnic in železniških vozil moramo vedeti kako jo premaknemo z mesta .
Od zunaj imamo veliko fotografij zato poglejmo še v notranjost
Sedaj pa seveda bolj podrobno in to na strani strojevodje
1. Parni ventil kompresorja za zrak
2. Manometer pritiska pare v parnem stroju (pare, katere pretok se regulira s parnim ravnalom)
3. Manometer pritiska zraka v zavornih valjih (direktna zavora)
4. Manometer pritiska zraka v glavnem zavornem vodu GZV (rdeča-5bar, črna-pritisk pri zaviranju z indirektnim zaviralnikom)
5. Manometer pritiska zraka v glavnih zračnih posodah - rezervoarjih
6. Manometer kotla (delovni tlak)
7. Preizkusna pipica (zgornji nivo vode v kotlu)
8. Preizkusna pipica (spodnji nivo vode v kotlu)
9. Parni regulator ali parno ravnalo
(se nadaljuje)
Seveda se je natančen razpored razlikoval od lokomotive do lokomotive ampak osnova je to.
Ker imam nekaj fotografij strojevodske hišice naše najbolj aktivne parne lokomotive 33-037 bi z vašo pomočjo poskusil potegniti neko vzporednico z zgornjo shemo in ugotoviti čemu služijo posamezne "komande".
Za začetek pa odhod z novogoriške postaje, kar se vidi po izpustu pare iz valjnih pipic (tudi kaj so to bomo ugotovili )
Mislim, da imamo na forumu kar nekaj članov, ki so dobri poznavalci parne vleke in tudi strojevodje parnih lokomotiv.
Na fotografijah, ki jih bom prikazal v nadaljevanju sem označil posamezne dele kotlovske armature in pod nje dopisal čemu naj bi po mojem služili.
Seveda bom vse dopolnitve in popravke z veseljem vnesel naknadno.
Kasneje bi posamezne dele in njihovo delovanje opisali bolj podrobno, mogoče s kakšno tehnično risbico ali fotografijo za lažje razumevanje (seveda, če vas bo zanimalo).
Namreč zelo ma zanima, kakšne tehnične rešitve (krmilje, napajanje, pregrevalnik, razvodnik, regulator,........) so bile uporabljene pri izdelavi te lokomotive.
In nenazadnje, kot ljubitelji železnic in železniških vozil moramo vedeti kako jo premaknemo z mesta .
Od zunaj imamo veliko fotografij zato poglejmo še v notranjost
Sedaj pa seveda bolj podrobno in to na strani strojevodje
1. Parni ventil kompresorja za zrak
2. Manometer pritiska pare v parnem stroju (pare, katere pretok se regulira s parnim ravnalom)
3. Manometer pritiska zraka v zavornih valjih (direktna zavora)
4. Manometer pritiska zraka v glavnem zavornem vodu GZV (rdeča-5bar, črna-pritisk pri zaviranju z indirektnim zaviralnikom)
5. Manometer pritiska zraka v glavnih zračnih posodah - rezervoarjih
6. Manometer kotla (delovni tlak)
7. Preizkusna pipica (zgornji nivo vode v kotlu)
8. Preizkusna pipica (spodnji nivo vode v kotlu)
9. Parni regulator ali parno ravnalo
(se nadaljuje)
Zadnjič spremenil hlapon, dne 09.12.2008, 23:00, skupaj popravljeno 1 krat.
No, pa nadaljujmo s pregledom delov za upravljanje lokomotive.
Še vedno smo na strani strojevodje.
1. Ventil peskovne naprave
2. Vijačno lokomotivsko krmilo-reverzir (služi za spremembo smeri vožnje in določanje stopnje polnitve valjev s paro)
1. Parna piščal
2. Direktni zaviralnik - lokomotivski (za premik in strojno vožnjo)
3. Zavorna glava zračne zavore (Božić)
(se nadaljuje)
Še vedno smo na strani strojevodje.
1. Ventil peskovne naprave
2. Vijačno lokomotivsko krmilo-reverzir (služi za spremembo smeri vožnje in določanje stopnje polnitve valjev s paro)
1. Parna piščal
2. Direktni zaviralnik - lokomotivski (za premik in strojno vožnjo)
3. Zavorna glava zračne zavore (Božić)
(se nadaljuje)
Zadnjič spremenil hlapon, dne 11.12.2008, 22:40, skupaj popravljeno 2 krat.
2.Manometer za pritisk pare v parnem stroju (pritisk ,ki ga spustiš z regulatorjem vleke v parni stroj)1. Parni ventil kompresorja za zrak
2. Manometer ?
3. Manometer ?
4. Manometer ?
5. Manometer ?
6. Manometer kotla (delovni tlak)
7. Preizkusna pipica (zgornji nivo vode v kotlu)
8. Preizkusna pipica (spodnji nivo vode v kotlu)
9. Parni regulator ali parno ravnalo
3.Pritisk zraka v zavornih cilindrih z direktno zavoro
4.Pritisk preko indirektnega zaviralnika (rdeča 5 bar, črna pritisk pri zaviranju z indirektnim zaviralnikom)
5.Pritisk ki ga ustvari kompresor
slika 4
2. indirektni zaviralnik (mašinski)
Ostalo pa je tako kot si napisal.
pa še delovanje krmilja http://home.roadrunner.com/~trumpetb/loco/
kurjač
Če te lahko malo popravimkurjač napisal/-a: 2.Manometer za pritisk pare v parnem stroju (pritisk ,ki ga spustiš z regulatorjem vleke v parni stroj)
3.Pritisk zraka v zavornih cilindrih z direktno zavoro
4.Pritisk preko indirektnega zaviralnika (rdeča 5 bar, črna pritisk pri zaviranju z indirektnim zaviralnikom)
5.Pritisk ki ga ustvari kompresor
3.Manometer pritiska v zavornih valjih
4.Manometer pritiska v glavnem zavornem vodu GZV
5.Manometer pritiska v glavnih zračnih posodah-rezervarjih
Naslednji dve fotografiji prikazujeta iste dele iz različnih kotov gledanja.
Seveda na strani strojevodje.
1. Izzračevanje zavore
2. Kalužna pipa (izpust usedline iz parnega kotla)
3. Odpiranje valjnih pipic (izpust kondenzirane pare-vode iz parnih valjev)
(se nadaljuje)
Seveda na strani strojevodje.
1. Izzračevanje zavore
2. Kalužna pipa (izpust usedline iz parnega kotla)
3. Odpiranje valjnih pipic (izpust kondenzirane pare-vode iz parnih valjev)
(se nadaljuje)
Zadnjič spremenil hlapon, dne 11.12.2008, 22:36, skupaj popravljeno 1 krat.
Če se lahko malce uštulim v temo .....hlapon napisal/-a:Hvala za vse dopolnitve in popravke.
Sem jih že vpisal
kurjač napisal/-a: slika 4
2. indirektni zaviralnik (mašinski)
Čemu služi ta zaviralnik?
Ali se uporablja istočasno z Božićevo zaviralno glavo?
Tole je Nučićev zaviralnik direktne - lokomotivske zavore. S tem zaviralnikom se zavira sáma lokomotiva. Torej, uporablja se pri pri premiku in strojni vožnji lokomotive, ter za zavarovanje proti premaknitvi, kadar lokomotiva ali vlak stoji na mestu.
MMG, v bistvu je to 3-kraka pipa, s katero se v zavorne valje lokomotive kontolirano dovaja zračni tlak, oz. iz njih spušča.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Dolfe, dovoli da malo popravim. Omenjeni zaviralnik lokomotivske zavore je prosti Knorrov zaviralnik. V opisu si pravilno navedel, da je v principu trikotna pipa, (prikjuček na glavne posode, zavorni valj in tretji v atmofero). Pri tem zaviralniku omejuje tlak v zavornem valju varnostni ventil nekje pri 3.8 bara. Omenil si Nučića, kar je prav Lučić. Ta zaviralnik lok. zavore ima vgrajeno vijačnico in vzmet (podobno kot Božić) s katero se nastavlja tlak v zavornem valju. Zelo pomembno je, da pri Knorru zaviralnik ne dopoljnjuje izgube tlaka v nevtralnem položaju, Lučić pa vzdržuje samodejno padec tlaka.
Florjan, ali je prav Nučić ali Lučić nisem nikoli prav vedel. Včasih je bilo edino učno gradivo, lastni zapiski. Črki pa sta pri izgovorjavi hudo podobni.
Bi pa rekel nekaj okrog tega zaviralnika direktne zavore. Na oko ravno takšne zaviralnike so imele premikalke serije 731 - Jenbach. Bil pa je Lučičev (Nučičev) zaviralnik. V bistvu samo trikotna pipa. Njegova slabost je bila, da se je vedno grozno zadrl varnostni ventil, če si spustil preveč zraka v zavorna valja. In še slabša, ni nadomeščal izgube v zavornih valjih. Tako je bilo vedno treba hudo paziti na to, da ni "fajercajk-mašinca" dobila noge.
Bi pa rekel nekaj okrog tega zaviralnika direktne zavore. Na oko ravno takšne zaviralnike so imele premikalke serije 731 - Jenbach. Bil pa je Lučičev (Nučičev) zaviralnik. V bistvu samo trikotna pipa. Njegova slabost je bila, da se je vedno grozno zadrl varnostni ventil, če si spustil preveč zraka v zavorna valja. In še slabša, ni nadomeščal izgube v zavornih valjih. Tako je bilo vedno treba hudo paziti na to, da ni "fajercajk-mašinca" dobila noge.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Hvala obema za dodatne razlage
Torej, če pravilno razumem je to dodatna zavora z direktnim delovanjem, popolnoma neodvisna od vozne zavore in služi za zaviranje same lokomotive s tenderjem ali pa za ojačanje delovanja vozne zavore na lokomotivi in tenderju.
Za premik in strojno vožnjo se najbrž uporablja zaradi hitrejšega (direktnega) delovanja?
Torej, če pravilno razumem je to dodatna zavora z direktnim delovanjem, popolnoma neodvisna od vozne zavore in služi za zaviranje same lokomotive s tenderjem ali pa za ojačanje delovanja vozne zavore na lokomotivi in tenderju.
Za premik in strojno vožnjo se najbrž uporablja zaradi hitrejšega (direktnega) delovanja?
Točno tako.
Ne drži pa tole:
Kot prvič; zavorni učinek se ne poveča, ker se vedno polnijo skupni zavorni valji in z enakim tlakom.
Kot drugič; ker strojevodja nima kontrole nad postopnim odviranjem, je velika nevarnost, da zablokirajo kolesa in se lokomotiva "zapelje". To pa pomeni daljšo zavorno pot in ploščata mesta na tekalnih površinah.
Ne drži pa tole:
Obeh zavor hkrati se ne sme uporabiti.hlapon napisal/-a:.... pa za ojačanje delovanja vozne zavore na lokomotivi in tenderju.
Kot prvič; zavorni učinek se ne poveča, ker se vedno polnijo skupni zavorni valji in z enakim tlakom.
Kot drugič; ker strojevodja nima kontrole nad postopnim odviranjem, je velika nevarnost, da zablokirajo kolesa in se lokomotiva "zapelje". To pa pomeni daljšo zavorno pot in ploščata mesta na tekalnih površinah.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!