Slika 5,6
1.Izzračevanje zavore (če zaviraš vlak lok.izzračiš- odvreš lok.,da zavira samo vlak)

Lokomotivo priklopiš vagonom, povežeš zavorne cevi, z izzračevalnikom izzračiš zavoro na lokomotivi in od tu naprej kompletno kompozicijo (vključno z lokomotivo) zaviraš z indirektno zavoro (v našem primeru Božićevo)

MMG, izračevanje indirektne - vlakovne (po novem posredne ) zavore na lokomotivi se vseskozi uporablja, pri vseh serijah. Šparanje lokomotive pač.

Razporeditev injektorjev me je presenitila.
Običajno je desni na strojevodjevi strani.

Lp Signal

5.Ventil za ogrevanje preše

Kurjač, hvala za pomoč, post je že dopolnjen


Prosim za malo bolj podrobno razlago. Za kakšno prešo gre?

Olje za mazanje parnega stroja je zelo gosto ,kot tekoča mremalada,pa tudi v cilindrih je visok pritisk in ta preša-tlačilka potiska to olje ,ki pomešano z paro nato maže cilindre.

namenjen polnjenju lokomotivskega kotla z vodo. Praviloma je napajanje kotla z vodo vedno potekalo preko injektorja na kurjačevi strani. Strojevodjev pa je bil za rezervo, če bi se kurjačev pokvaril. Injektorji so delovali v glavnem na svežo paro. 06 serija pa je imala kot ze rečeno na levi strani t.i. LF injektor, ki je deloval lahko na svežo ali izrabljeno paro. Kurjač je imel na svoji strani prekrmilnik s katerim je »odločal« na kakšno paro bo napajal lokomotivo. Namen je bil, da se je med vožnjo, ko je lokomotiva potrebovala veliko sveže pare napajala z izrabljeno paro. Injektor je podolgovate oblike, LF mnogo daljši od navadnega v njem pa je postavljen sistem sob-vodna, mešalna in visokotlačna- morda se kakšna. Minilo je »samo« 40 let od kar sem se s tem nazadnje ukvarjal, zato je spomin že zelo mocčno načet. Iz injektorja pa je napeljana cev v napajalno glavo na parnem domu spredaj na lokomotivi pred »bunkerjem« s peskom. Injektor je ustvaril tudi ravno toliko nadtlaka od obratovalnega, da je lahko voda pomešana s paro prišla preko napajalne glave v kotel. Na ta način je lokomotiva imela vedno dovolj vode v kotlu za »proizvodnjo« pare ki je poganjala njuna dva parna stroja.

Injektor je izumil Francoz Giffard leta 1858. Predtem so za polnjenje kotla skrbele črpalke/tlačilke, ki jih je gnalo drogovje povezano z gonilnim mehanizmom lokomotive. Torej so lahko delovale le med vožnjo. Na daljših strmih progah je bilo mogoče, da je bila potrosnja pare večja, kot pa dotok sveže vode. Zato so postaje na takih gorskih progah imele poseben "vodni tir", kamor so takoj po prihodu vlaka poslali "izsušeno" lokomotivo, da je s hitro vožnjo naprej in nazaj pogasila žejo. Predstavljam si nepoučene potnike in njihovo začudenje ob opazovanju nenavadnega dogajanja.

Izumu nekaj časa še niso povsem zaupali, zato so vgrajevali v prehodnem obdobju oboje - črpalko in injektor.

Mimogrede - injektor izkorišča za svoje delovanje Bernoullijev zakon. Bom delovanje injektorja razlozil po domače:

Če se cev, skozi katero struja tekočina ali plin ( v našem primeru para! ) na nekem mestu zoži, se tam poveca pretočna hitrost. To se zdi vsakomur razumljivo, paradoksalno pa je, da se zato tam zmanjša tlak. In če na to mesto privedemo še eno cev - n. pr. z vodo , bo zaradi podtlaka le-ta vstopila v tok pare. Sočasna kondenzacija pare zaradi velike temperaturne razlike med njo in vodo pa povzroči še kondenzacijo pare in dodatno povečanje podtlaka in s tem tudi pretoka vode. Rezultat je curek vode, ki je sposoben pri vstopu v kotel premagati notranji pritisk pare. (Na podoben nacin deluje - air-brush! Seveda samo sesalna faza.)