Železniška vozila domače proizvodnje
Železniška vozila domače proizvodnje
Železniška vozila domače proizvodnje zajema čas izgradnje strojev od leta 1948/1949 pa približno do 80./90 let 20.stoletja.
Zanima me,kateri stroji na Slovenskih železnicah/SŽ,in prejšnih Jugoslovanskih žeeleznicah/JŽ,so bili izdelani v tovarnah širom po Jugoslaviji,in so še v rednem prometu,ali so bili kasirani.
Pa še nekaj ali imamo v Sloveniji,in na SŽ,vozila ki so bila izključno narejena v slovenskih tovarnah,kot prototipi in so pozneje prešla v redno proizvodnjo.
V to temo vključujemo vsa železniška vozila lokomotive(parne,dizel,električne),vagone (tovorne,potniške),in še drezine(motorne,ročne).
Zanima me,kateri stroji na Slovenskih železnicah/SŽ,in prejšnih Jugoslovanskih žeeleznicah/JŽ,so bili izdelani v tovarnah širom po Jugoslaviji,in so še v rednem prometu,ali so bili kasirani.
Pa še nekaj ali imamo v Sloveniji,in na SŽ,vozila ki so bila izključno narejena v slovenskih tovarnah,kot prototipi in so pozneje prešla v redno proizvodnjo.
V to temo vključujemo vsa železniška vozila lokomotive(parne,dizel,električne),vagone (tovorne,potniške),in še drezine(motorne,ročne).
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdrav
Te stvari tudi mene zanimajo. Po mojem vedenju je v Sloveniji nekaj takega serija 713 (Kanarček), na področju ex Yu pa deiselske lokomotive JŽ622 (Skylab ali Nada), JŽ741, JŽ742 ter JŽ743 (Plava ptica), ki pa je ostala samo na nivoju prototipa. Pri DMV-jih pa je primer JŽ611 (aluminijski vlak), pri EMV-jih pa JŽ410 (Šumadijsa strijela oz Leteči šumadinac; Izdelane so bile 3 kompozicije) . Mislim, da je tudi električna lokomotiva JŽ442 nekaj takega.
Prav tako so na nekdanji ozkotirni mreži vozili DMV JŽ802 in pa dieselhidravljične lokomotive JŽ740.
Slika, ki jo je prilepil Parna pa je v bistvu DMV Italijanske proizvodnje (mislim da od firme Om), ki je v Mariboru bil seveda obnovljen, ne pa tudi razvit in proizvajan...Je pa v mariborskem TVT-ju poleg 713 nastala cela vrsta drezin...
LP
Jože
Te stvari tudi mene zanimajo. Po mojem vedenju je v Sloveniji nekaj takega serija 713 (Kanarček), na področju ex Yu pa deiselske lokomotive JŽ622 (Skylab ali Nada), JŽ741, JŽ742 ter JŽ743 (Plava ptica), ki pa je ostala samo na nivoju prototipa. Pri DMV-jih pa je primer JŽ611 (aluminijski vlak), pri EMV-jih pa JŽ410 (Šumadijsa strijela oz Leteči šumadinac; Izdelane so bile 3 kompozicije) . Mislim, da je tudi električna lokomotiva JŽ442 nekaj takega.
Prav tako so na nekdanji ozkotirni mreži vozili DMV JŽ802 in pa dieselhidravljične lokomotive JŽ740.
Slika, ki jo je prilepil Parna pa je v bistvu DMV Italijanske proizvodnje (mislim da od firme Om), ki je v Mariboru bil seveda obnovljen, ne pa tudi razvit in proizvajan...Je pa v mariborskem TVT-ju poleg 713 nastala cela vrsta drezin...
LP
Jože
Motornik na sliki je Fiat.
http://maugallery.vox.com/library/post/aln-56-1903.html
http://it.wikipedia.org/wiki/Automotrice_ALn_56
Kot mi je po literaturi znano, so leta 1937v stari Jugoslaviji izdelali po licenci Mavag v Prvi Jugoslovanski tvornici vagona, strojeva in mostova (verjetno zdajšni Đuro Đaković) v Slavonskem Brodu parno lokomotivo serije 16. Potem so po licenci izdelovali v še parlok serije 51 (1942-1943). po licenci V.F.N. Le Willorov Laucashire 1o kosov serije 38 imenovane (UNRRA) (1957-1958), serijo 62 (1956-1959), LBV -parna akumulatorka - premik v Toplarni Ljubljana, (1958-1966), pa tudi ozkotirno serije 83 (1948-1949).
Izdelovali so tudi ozkotirne parlok za rudniški in tovarniški premik, kot so št. 124 v Premogovniku Mišulinovec-Bjelovar, št 187 v Tovarni kritine in opeke Ilovac Karlovac in še kar nekaj jih je bilo.
Največ električnih lok je bilo izdelanih po licenci serije 441. Veliko delov so izdelali v jugoslovanskih tovarnah (MiN Niš, Sever Subotica, ĐĐ Slavonski Brod, Rade Končar v Zagrebu, Metalski zavod Tito v Skopju. Sestavljali so jih pa v TŽV Janko Gredelj v Zagrebu. Dobro mi je ostala v spominu lok 441 031, ko sem v decembru leta 1969 pri praksi sodeloval pri vgradnji in preizkušanju pnevmatskega sistema. Zaradi razvoja in potreb je nastala cela paleta podserij od 0xx-8xx. Z strokovnjaki JŽ in domačo industrijo so v Rade Končarju izdelali domačo lok serije 442. V TŽV Gredelj v Zagrebu so v letu 1988 predelali lok serije 362 003 in 106 v lok 462 za napetost 25kv 50Hz. v ĐĐ pa so izdelali lok 662, katera je imela zaradi večje moči vgrajena dva sklopa motor- generatorja istih karakteristik kot 642.
Za potrebe vzdrževanja infrastrukture so v Podjetju za obnovo tirnega materiala v Lj izdelali drezino PV10 katera je bila podobna kamionu, v Sekciji za vzdrževanje prog v Zagrebu pa drezino PV01 imenovano REMA. TŽV Maribor pa je izdeloval drezine serije 911 z podserijam oxx, 1xx, 2xx, 3xx.
Pa še popravek za 711. Izdelani so bili leta 1969 do julija 1970 v tovarni WMB v Donauworthu.
http://maugallery.vox.com/library/post/aln-56-1903.html
http://it.wikipedia.org/wiki/Automotrice_ALn_56
Kot mi je po literaturi znano, so leta 1937v stari Jugoslaviji izdelali po licenci Mavag v Prvi Jugoslovanski tvornici vagona, strojeva in mostova (verjetno zdajšni Đuro Đaković) v Slavonskem Brodu parno lokomotivo serije 16. Potem so po licenci izdelovali v še parlok serije 51 (1942-1943). po licenci V.F.N. Le Willorov Laucashire 1o kosov serije 38 imenovane (UNRRA) (1957-1958), serijo 62 (1956-1959), LBV -parna akumulatorka - premik v Toplarni Ljubljana, (1958-1966), pa tudi ozkotirno serije 83 (1948-1949).
Izdelovali so tudi ozkotirne parlok za rudniški in tovarniški premik, kot so št. 124 v Premogovniku Mišulinovec-Bjelovar, št 187 v Tovarni kritine in opeke Ilovac Karlovac in še kar nekaj jih je bilo.
Največ električnih lok je bilo izdelanih po licenci serije 441. Veliko delov so izdelali v jugoslovanskih tovarnah (MiN Niš, Sever Subotica, ĐĐ Slavonski Brod, Rade Končar v Zagrebu, Metalski zavod Tito v Skopju. Sestavljali so jih pa v TŽV Janko Gredelj v Zagrebu. Dobro mi je ostala v spominu lok 441 031, ko sem v decembru leta 1969 pri praksi sodeloval pri vgradnji in preizkušanju pnevmatskega sistema. Zaradi razvoja in potreb je nastala cela paleta podserij od 0xx-8xx. Z strokovnjaki JŽ in domačo industrijo so v Rade Končarju izdelali domačo lok serije 442. V TŽV Gredelj v Zagrebu so v letu 1988 predelali lok serije 362 003 in 106 v lok 462 za napetost 25kv 50Hz. v ĐĐ pa so izdelali lok 662, katera je imela zaradi večje moči vgrajena dva sklopa motor- generatorja istih karakteristik kot 642.
Za potrebe vzdrževanja infrastrukture so v Podjetju za obnovo tirnega materiala v Lj izdelali drezino PV10 katera je bila podobna kamionu, v Sekciji za vzdrževanje prog v Zagrebu pa drezino PV01 imenovano REMA. TŽV Maribor pa je izdeloval drezine serije 911 z podserijam oxx, 1xx, 2xx, 3xx.
Pa še popravek za 711. Izdelani so bili leta 1969 do julija 1970 v tovarni WMB v Donauworthu.
Kolikor sem bral na srbskem forumu, so v bivši Jugici (Đuro Đaković) delali tudi dizelske premikalke DHL... od katerih so nekatere relativno zelo podobne Jenbahom 731/732. Dvoosna premikalka, ki jo imajo v CD Ljubljana je menda tudi proizvod ĐĐ.
V lasti bivšega predsedstva SFRJ je bil tudi dizelmotornik PV410 in pripadajoča prikolica, oboje narejeno v TVT Boris Kidrič Maribor in ta edina garnitura je trenutno v Topčideru pri Beogradu.
Ne vem pa kako je z motornimi drezinami, predvsem tiste, ki jih uporabljajo recimo štromarji itd. - SŽ 911
V lasti bivšega predsedstva SFRJ je bil tudi dizelmotornik PV410 in pripadajoča prikolica, oboje narejeno v TVT Boris Kidrič Maribor in ta edina garnitura je trenutno v Topčideru pri Beogradu.
Ne vem pa kako je z motornimi drezinami, predvsem tiste, ki jih uporabljajo recimo štromarji itd. - SŽ 911
Goran
Gorchi preberi nekaj postov višje. Da dopolnnim z industrijskimi lokomotivami katere so bile grajene v ĐĐ. Leta 1955 je bila zgrajena ena prvih ind. lok. in to DML-50 z vgrajenim motorjem W 50, kateri je bil dvotaktni enocilinderski, prenos preko hidraulične sklopke in 3-stopenjskim mehanskim menjalnikom JW-ĐĐ. Prenos na osi pa preko Gallove verige. Za večje moči in potrebe je bilo razvitih in zgrajenih kar lepo število lok. Tako so bile izdelane lok:DML-100, DML-180, z mehanskim prenosnikom moči. Nato z hidrauličnem prenosom moči kot so DHL-200, DHL-300, DHL-721, po licenci JW DHL1000 in več izpeljank iz lok 731 in 732. v V MiN so izdelali industrijsko lok DHL-650 katera je bila v bistvu modificirana serija 733 in 734. Dele transmisije so izdelovali tudi v STT Trbovlje, vsaj za DHL-300.Gorchi napisal/-a:Torej pašejo v to kategorijo
-
- Začetnik
- Prispevkov: 3
- Pridružen: 11.07.2009, 17:02
- Kraj: Praha, Česká Třebová
- Kontakt:
Re: Železniška vozila domače proizvodnje
Dobar dan,
we have page about SŽ coaches and need informations and actualizations (http://www.vagonweb.cz/popisy/SZ_osobni_vozy.php). If anybody would like to help us, it will be very welcome Very Happy
Hvala ljepo,
Martin iz Češke
we have page about SŽ coaches and need informations and actualizations (http://www.vagonweb.cz/popisy/SZ_osobni_vozy.php). If anybody would like to help us, it will be very welcome Very Happy
Hvala ljepo,
Martin iz Češke
Re: Železniška vozila domače proizvodnje
Temo bom obudil od mrtvih z lokomotivo DHL 300, ki je razstavljena za ograjo ZRSBR (Zavod za blagovne rezerve) v Zalogu. Verjetno bi polna oznaka morala na koncu imeti še E, premikala pa je najbrž pri Petrolu nekoliko zahodneje od ZRSBR. Na tem mestu je namreč dolgo časa stala verjetno ista lokomotiva s starim Petrolovim logotipom, ki so jo sčasoma prebarvali v današnjo barvo, pred kratkim pa so pred njo nekoliko očistili drevje in postavili še tablo, ki je obrnjena prav k mimoidočim na Rosni poti, zdi se torej, da je lokomotiva prav namensko razstavljena za javnost.
Sicer naj bi tam bilo fotografiranje prepovedano, ampak, če prideš s severa (z Zaloške c.), oznak do prihoda k lokomotivi sploh ni, so šele južneje. No, PMSM na slikah ni drugih "vojnih tajn" razen te upokojene lokomotive.
Najprej nekaj "konspirativnih" fork z različnih zornih kotov:
In še tabla:
Sicer naj bi tam bilo fotografiranje prepovedano, ampak, če prideš s severa (z Zaloške c.), oznak do prihoda k lokomotivi sploh ni, so šele južneje. No, PMSM na slikah ni drugih "vojnih tajn" razen te upokojene lokomotive.
Najprej nekaj "konspirativnih" fork z različnih zornih kotov:
In še tabla: