interoperabilne lokomotive
Pa ne bi bilo slabo, če bi seE.L. napisal/-a: Ne, mislim, da si zgrešil temo. Tukaj se govori o improviziranih vožnjah modnih kreatorjev in manekenov po SŽ.
______________
Pardon, nisem se mogel zadržat.
Take in podobne izjave "vseznalcev" odbijajo marsikoga, da bi se aktivno vključil v debate...LPB
-
nepoznavalec
- Strojevodja I
- Prispevkov: 104
- Pridružen: 04.09.2006, 20:04
- Kraj: domžale
-
IC-Pohorje503
ja ja, začasno je za 1216-0 v Sloveniji, drugače da samo za 1216-141,142,143,144,145,146,147,148,149 in 150 bo vozi v Sloveniji celi leto in za Potinški Vlaki in Tovorni !nepoznavalec napisal/-a:Se strinjam...Pa ne bi bilo slabo, če bi se Rolling Eyes Take in podobne izjave "vseznalcev" odbijajo marsikoga, da bi se aktivno vključil v debate...
Pa so OBB jeve 1216-ice edine interoperabilne lokomotive na naših tirih?
Lp
Že kar nekaj let so na naših tirih tudi italijanske lokomotive E655 (nekdaj E656) in sicer 047, 061 in 267. Vozijo vlake med Cervignanom in Zalogom. Njim parirajo naši mehi 023, 026 in 027. Trenutno vozi le 027, kmalu pričakujemo da bo popravljen 023, 026 pa je že nekaj časa kar je "odvozila" svoje.nepoznavalec napisal/-a: Pa so OBB jeve 1216-ice edine interoperabilne lokomotive na naših tirih?
LPB
-
IC-Pohorje503
362-023 in 026 je ne več in KONEC!bojan napisal/-a:Že kar nekaj let so na naših tirih tudi italijanske lokomotive E655 (nekdaj E656) in sicer 047, 061 in 267. Vozijo vlake med Cervignanom in Zalogom. Njim parirajo naši mehi 023, 026 in 027. Trenutno vozi le 027, kmalu pričakujemo da bo popravljen 023, 026 pa je že nekaj časa kar je "odvozila" svoje.nepoznavalec napisal/-a: Pa so OBB jeve 1216-ice edine interoperabilne lokomotive na naših tirih?
tudi
362-016,018,020,023,024,026,029,037 je ne več vozi in KONEC, zaradi nvo TAURUS!
541-101 je bo vozi v italiji za Vozijo vlake med Cervignanom in Zalogom!
naš sž 541-101 = (E191-101), kmalu bo videl!
RES KONEC VOZI ZA 362-023,026!!!!
LP
-
IC-Pohorje503
-
IC-Pohorje503
Bojan, vprašanje zate ali pa za koga drugega, ki bi bil pripravljen pojasniti kaj več.
Interoperabilnost lokomotiv so bile sanje, dolge morda več kot eno desetletje. Kar precej se je govorilo o tem že precej prej, predno so bili izpolnjeni ti pogoji. Vedno se je največ izpostavljal problem okrog zapravljenega časa, ki ga zahteva menjava lokomotiv na mejni postaji.
V redu. Sedaj se je začelo zares.
Kakšen pa bo ekonomski učinek te pridobitve? Zagotovo ste delali izračune tudi o tem. Nekako ne morem verjeti, da bi šlo tu le za prestiž.
Vsekakor je izmenjava lokomotiv s FS zagotovo pokazala svoje dobre in slabe strani. Zanimajo me pač rezultati. Je to pridobitev gledano v ekonomskem smislu ali je le nek dodaten strošek. Predvsem gledam bolj ozko, iz stališča "Vleke vlakov".
Zakaj sprašujem.
Jaz kot laik vseh teh parametrov ne poznam. Poznam le tisto, za kar sem usposobljen na svojem področju. Opazujem pa vseeno. Zato imam tudi svoje laično mnenje, da ta izmenjava ne bo koristila veliko, takorekoč nikomur. Izjema je morda le potniški promet.
Pri tovornem prometu tega učinka zagotovo ni. Zato pač, ker če je v igri samo tistih nekaj minut, ki so pridobljeni na postaji Jesenice in Opčine, je vse skupaj nepomembno, sploh v tovornem prometu. Saj bo vlak zagotovo stal in čakal takorekoč že za prvim ovinkom.
Če pogledam še iz vidika prihranjenega obsega dela, ki ga zahteva menjava lokomotiv, bo tega malo manj. Nikakor pa zaradi tega ne bo ukinjeno nobeno delovno mesto. Tako da ...........
Saj skoraj ni tovornega vlaka, ki bi vozil po narejenem voznem redu. Naj se "Vleka" še tako trudi, "Vodenje prometa" bo naredil po svoje. Tudi če gre vlak iz začetne postaje redno, na končno pride, kadar pride.
LP
Dolfe
Interoperabilnost lokomotiv so bile sanje, dolge morda več kot eno desetletje. Kar precej se je govorilo o tem že precej prej, predno so bili izpolnjeni ti pogoji. Vedno se je največ izpostavljal problem okrog zapravljenega časa, ki ga zahteva menjava lokomotiv na mejni postaji.
V redu. Sedaj se je začelo zares.
Kakšen pa bo ekonomski učinek te pridobitve? Zagotovo ste delali izračune tudi o tem. Nekako ne morem verjeti, da bi šlo tu le za prestiž.
Vsekakor je izmenjava lokomotiv s FS zagotovo pokazala svoje dobre in slabe strani. Zanimajo me pač rezultati. Je to pridobitev gledano v ekonomskem smislu ali je le nek dodaten strošek. Predvsem gledam bolj ozko, iz stališča "Vleke vlakov".
Zakaj sprašujem.
Jaz kot laik vseh teh parametrov ne poznam. Poznam le tisto, za kar sem usposobljen na svojem področju. Opazujem pa vseeno. Zato imam tudi svoje laično mnenje, da ta izmenjava ne bo koristila veliko, takorekoč nikomur. Izjema je morda le potniški promet.
Pri tovornem prometu tega učinka zagotovo ni. Zato pač, ker če je v igri samo tistih nekaj minut, ki so pridobljeni na postaji Jesenice in Opčine, je vse skupaj nepomembno, sploh v tovornem prometu. Saj bo vlak zagotovo stal in čakal takorekoč že za prvim ovinkom.
Če pogledam še iz vidika prihranjenega obsega dela, ki ga zahteva menjava lokomotiv, bo tega malo manj. Nikakor pa zaradi tega ne bo ukinjeno nobeno delovno mesto. Tako da ...........
Saj skoraj ni tovornega vlaka, ki bi vozil po narejenem voznem redu. Naj se "Vleka" še tako trudi, "Vodenje prometa" bo naredil po svoje. Tudi če gre vlak iz začetne postaje redno, na končno pride, kadar pride.
LP
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
@Dolfe - Interoperabilnost vsekakor je opravičljiva zadeva, res pa je, da je kar precejšnja razlika med Avstrijo in Italijo... 
Z Avstrijci je zadeva stekla izredno hitro, saj so bili cilji jasni ze na prvih sestankih. Gre za več stvari, najpomembnejše pa so skrajšati postanke na mejah, izboljšati zaposljivost lokomotiv... Lokomotive namreč vračajo vložek le kadar vozijo 
Slovenski tiri so precej kratki, tako da je treba kar naprej obračat, kar ni vselej najenostavnejše.
Kar se tiče postankov imamo za cilj postanke skrajšat na par minut, le toliko da se bosta firerja zamenjala. Že z aprilom bo v tej smeri narejen korak naprej...
Komercialna hitrost je zelo pomembna pri tovornih vlakih. In še bolj bo, če hočemo konkurirat na trgu, kajti čedalje več ovir se postavlja železnicam. Naj ti na primer omenim le Kyotski sporazum, ki ga vsi povprek hvalijo. Na železnice ima pa grozno negativen učinek. Proizvodnja električne energije namreč spada v paket tistih, ki morajo zmanjšati emisije. Elektrika se zato seveda dodatno draži. Pa ne malo. Ogromno!!! Železnice kot najbolj naravi prijazan prevoznik pa manj konkurenčen zaradi tega. Naj ti omenim še to, da je cestni transport izvzet iz Kyotskega paketa...
OK, ne bom preveč nakladal res pa imaš prav, da je primerjati italijansko in avstrijsko težko... res je kar precejšnja razlika
LPB
Z Avstrijci je zadeva stekla izredno hitro, saj so bili cilji jasni ze na prvih sestankih. Gre za več stvari, najpomembnejše pa so skrajšati postanke na mejah, izboljšati zaposljivost lokomotiv... Lokomotive namreč vračajo vložek le kadar vozijo Slovenski tiri so precej kratki, tako da je treba kar naprej obračat, kar ni vselej najenostavnejše.Kar se tiče postankov imamo za cilj postanke skrajšat na par minut, le toliko da se bosta firerja zamenjala. Že z aprilom bo v tej smeri narejen korak naprej...
Komercialna hitrost je zelo pomembna pri tovornih vlakih. In še bolj bo, če hočemo konkurirat na trgu, kajti čedalje več ovir se postavlja železnicam. Naj ti na primer omenim le Kyotski sporazum, ki ga vsi povprek hvalijo. Na železnice ima pa grozno negativen učinek. Proizvodnja električne energije namreč spada v paket tistih, ki morajo zmanjšati emisije. Elektrika se zato seveda dodatno draži. Pa ne malo. Ogromno!!! Železnice kot najbolj naravi prijazan prevoznik pa manj konkurenčen zaradi tega. Naj ti omenim še to, da je cestni transport izvzet iz Kyotskega paketa...
OK, ne bom preveč nakladal
res pa imaš prav, da je primerjati italijansko in avstrijsko težko... res je kar precejšnja razlika LPB
LPB
Bojan je že kratko in jedrnato opravičil interoperabilnost. Res je tudi, kot pravi Dolfe. Laično na prvi pogled kake velike koristi ni, opazijo jo morda še najbolj potniki.
Drugače pa se zadevo da pojasnit že z osnovami ekonomije, ki pozna pojme kot fiksni strošek , tatata in podobno…. Tatata zato ker nisem ekonomist, mogoče še boljše, pa me bo zato morda še kdo razumel. Torej lokomotiva te v vsakem primeru stane že s tem ko si jo kupil, treba jo je vzdrževati in v končni fazi plačati osebje, in ti stroški so praktično enaki, če si prepeljal dva vlaka ali pa dvajset. Le da pri dvajsetih vlakih več zaslužiš, no ja pokasiraš….če si kaj zaslužil je pa že..
Ljubitelji strojev, lokomotiv, tovornjakov in podobnega ponavadi vidimo v teh stvareh nekaj več, ali pa manj, hočem reči smo malo sentimentalni in ne vidimo da je lokomotiva predvsem stroj, ki ga je treba maksimalno izrabiti, torej čim več voziti.
No tudi preprosteje se, da. Recimo,da pri enem vlaku pridobiš »le« 10 min. Potem pa sešteješ vlake in dneve in tedne, pa nekje tudi piše koliko je ura vredna v denarju, potem se pa nabere.
Vsekakor gre za denar, ki ga ne vidiš direktno, gre za boljšo organiziranost sistema kot celote in koristi iz tega naslova. To da ni treba menjavati lokomotiv na meji je v bistvu samo del tega.
Drugače pa se zadevo da pojasnit že z osnovami ekonomije, ki pozna pojme kot fiksni strošek , tatata in podobno…. Tatata zato ker nisem ekonomist, mogoče še boljše, pa me bo zato morda še kdo razumel. Torej lokomotiva te v vsakem primeru stane že s tem ko si jo kupil, treba jo je vzdrževati in v končni fazi plačati osebje, in ti stroški so praktično enaki, če si prepeljal dva vlaka ali pa dvajset. Le da pri dvajsetih vlakih več zaslužiš, no ja pokasiraš….če si kaj zaslužil je pa že..
Ljubitelji strojev, lokomotiv, tovornjakov in podobnega ponavadi vidimo v teh stvareh nekaj več, ali pa manj, hočem reči smo malo sentimentalni in ne vidimo da je lokomotiva predvsem stroj, ki ga je treba maksimalno izrabiti, torej čim več voziti.
No tudi preprosteje se, da. Recimo,da pri enem vlaku pridobiš »le« 10 min. Potem pa sešteješ vlake in dneve in tedne, pa nekje tudi piše koliko je ura vredna v denarju, potem se pa nabere.
Vsekakor gre za denar, ki ga ne vidiš direktno, gre za boljšo organiziranost sistema kot celote in koristi iz tega naslova. To da ni treba menjavati lokomotiv na meji je v bistvu samo del tega.
Kako pa kaže kaj glede intertoperabilnosti lokomotiv z Madžarsko?
Je možna/smiselna že zdaj pri diesel vleki, ali je odmaknjena v čas ko bo na obeh straneh meje elektro vleka (pa osni pritiski pa ….)
Še ena praktična izkušnja potnika. IC 247/954 Ljubljana – Budapest Deli, preklaplja lokomotivo kar štirikrat in sicer Pragersko (diesel), Hodoš (diesel MAV), Zalaegerszeg (ista lok. na postaji odpeta in pripeta na drugi konec), ter Boba (elekto MAV). Nisem ravno s štoparico meril ampak takole na okroglo izgubi s tem kar kakšno uro.(no ja nekaj vzame tudi mejna kontrola, ampak če je vse po sreči ni daljša od časa menjave lok.)
PS:
IC 210 včeraj in dan prej na gorenjskem koncu z ŐBB – videno.
Je možna/smiselna že zdaj pri diesel vleki, ali je odmaknjena v čas ko bo na obeh straneh meje elektro vleka (pa osni pritiski pa ….)
Še ena praktična izkušnja potnika. IC 247/954 Ljubljana – Budapest Deli, preklaplja lokomotivo kar štirikrat in sicer Pragersko (diesel), Hodoš (diesel MAV), Zalaegerszeg (ista lok. na postaji odpeta in pripeta na drugi konec), ter Boba (elekto MAV). Nisem ravno s štoparico meril ampak takole na okroglo izgubi s tem kar kakšno uro.(no ja nekaj vzame tudi mejna kontrola, ampak če je vse po sreči ni daljša od časa menjave lok.)
PS:
IC 210 včeraj in dan prej na gorenjskem koncu z ŐBB – videno.