Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Debata okoli voznega parka
Odgovori
Uporabniški avatar
Nurmi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3041
Pridružen: 16.09.2009, 17:12

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Nurmi »

.....z mašino ni nič narobe,ti samo uživaj.Pizdakanje prepusti meni,ker bom moral gonit lopato. :wink:
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

preglednik napisal/-a:Švajger v svoji knjigi "Železniška vozila", omenja, da je bila ta vrsta enotnih lokomtiv (05, 06 in 30) že ob nabavi nekoliko zastarela. Zakaj, zna kdo od vas razložiti?
Citat Švajgarja "Pravzaprav so že nekoliko zastarele, ker jih je razvoj prehitel..."
Moje mnenje: Razvoj je prehitel parne lokomotive nasploh. Že nekaj let pred dobavo naših 06 so uspešno obratovale E626 (kasneje tudi 361 "breda"). Verij je, kot vem, dobro vedel, da je bodočnost v elektrovleki. Sicer pa "naše" enotne lokomotive kot parne lokomotive niso bile zastarele. Drži pa tudi, da je Švajgar kot napredne parne lokomotive omenjal turbinske, visokotlačne, pa sisteme mallet in garratt...
Zadnjič spremenil Planet 1830, dne 14.09.2012, 18:06, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

Iz SSKJ:
- avtohtón ...je po izvoru od tam...
- izvòr ...značilnost glede na prvotno pripadnost...

06 je prvotno pripadala progam na slovenskem. Torej je naša avtohtona lokomotiva :D .
Uporabniški avatar
Nurmi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3041
Pridružen: 16.09.2009, 17:12

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Nurmi »

....kar tolažite se,tudi Muradif Hasenfendić je že avtohton,pravi mali endemit,kot Soška postrv in dumač k Kranjska klobasa. :P
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4115
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a mkx »

Nurmi napisal/-a:....tudi Muradif Hasenfendić je že avtohton...
:-s Če ni preveč interna fora bi prosil za podnapise
LP, Metod
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

Če se lahko vrnem malce nazaj k premogu. Nemci imajo boljši premog, to je znano. Kako je pa z Avstrijci, glede na to, da smo "njihove" lokomotive lepo vozili pri nas verjetno ni kake bistvene razlike med njihovim premogom in našim?
Goran
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

Znamenita avstrijska 310 je imela osno zaporedje 1C2 (obrnjen Pacific 2C1), ker je imela zaradi slabih premogov nenavadno veliko rešetko.
Uporabniški avatar
Tono
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4017
Pridružen: 13.05.2007, 15:44
Kraj: Ptuj

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Tono »

Gorči,

znan mi je premog iz Avstrijskih Zahodnoštajerskih revirjev v okolici Gradca. V šupi v Stainzu je ležala ena tona tega premoga, ki smo ga pred kratkim skurili na U-jevki, pomešanega s poljskim črnim premogom. Premog je sicer že dodobra razpadel, saj je tam ležal okoli 40 let. Po sestavi je bolj spominjal na lignit kot na rjavi premog, ki so ga sicer kopali v teh revirjih. Med vožnjo se je ta premog zelo zanimivo obnašal, nekaj časa je tlel, pol pa je naenkrat začel močno goreti. Se pa je premog dobro obnesel za izdelavo spominka oz. rojstnodnevnega darilca za dobrega prijatelja...

Slika

Stari strojevodja Willi Büschl, ki je je pri GKB-ju začel voziti leta 1953 je nedavno nazaj pripovedoval, da je bil premog iz domačih revirjev, ki so ga dobivali na lokomotive, izredno slab. Ponoči še v jami, zjutraj že na tenderju, s premogom je pomešano obilo gline in kamenja. Kurilna vrednost je bila majhna, in baje so znali s serijo 50 ali 52 med vožnjo med Travnikom (Wiesom) in Gradcem (okoli 60 km, če se ne motim) ter premikom na večini postaj skuriti tudi preko 12 ton premoga! Za ilustracijo - na Bohinjki (Jesenice - Nova Gorica - Jesenice) 33-037 požre največ 8 ton premoga, običajno pa 6. Med potjo so lokomotivo opremljali kar s košarami. Tako so morale lokomotive obratovati tudi brez fensi premoga. Predober premog je lahko za lokomotive, ki so bile izdelane za rjavi premog, zelo neugoden. Iz zgodovine je še znano, da so na področju črn-žolte monarhije na začetku "železnicifikacije" vozili na drva, le najpomembnejši vlaki so bili kurjeni s koksom. Kasneje se je začel uporabljati premog, vrsto premoga pa so določali glede na zahtevnost proge. Običajno so se različne vrste premoga mešale. Borsig s svojim kuriščem površine 5,8 m2 jasno kaže na konstrukcijo za slab premog.

Lp,

Tono
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Tono :shock:

Pa ti si našel podajno nišo, kako spraviti premog iz Stainza/Ščavnice v promet za darila...
Pa še les od ograje, ki si jo zamenjal za "rostfraj" ograjo boš spravil v promet :wink: :lol:
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Tono
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4017
Pridružen: 13.05.2007, 15:44
Kraj: Ptuj

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Tono »

ŽC,

avtothtoni premog smo skurili, les pa je od embalaže od Gorenjevega šparheta. Preostanek je bil recikliran v roštilju :) Proizvodnja spominkov torej stoji :)
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

Tono napisal/-a:Borsig s svojim kuriščem površine 5,8 m2 jasno kaže na konstrukcijo za slab premog.

Lp,

Tono
Zdravo Tono,
lih ta navedba je tista zaradi česar vprašam! Ni mi znano, če je še pri kakšni lokomotivi, ki je vozila pri nas povečana rešetka zaradi slabega premoga, vsi pa vemo da glavnina parnih lokomotiv, ki so vozile pri nas izvira iz Avstrije, nekaj pa iz Madžarske.
Po Tvojem pripovedovanju sodeč so morali imeti v Avstriji še večje težave s premogom kakor v Jugoslaviji? Zanimivo. Kako pa se 33 obnese na "slabem" premogu? Je že res, da je to specifično vojna lokomotiva, pri kateri je verjetno bilo upoštevano, da zna vozit v sila neugodnih razmerah, vključujoč slab premog, vseeno pa me zanima, ali se kaj pozna premog iz naših premogovnikov ali kak boljši (nemški?) premog?
Goran
Uporabniški avatar
Planet 1830
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 972
Pridružen: 08.10.2007, 21:25

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Planet 1830 »

Velja "pravilo", da je rešetka velikosti 5 m2 največja, kjer je še možno učinkovito ročno kurjenje. Velikost rešetke na 06 je 5,0 m2, na 33 pa precej manj. Samo po sebi umevno je, da je za enak učinek potrebno pokuriti več premoga z manjšo kalorično vrednostjo. Tako ima naša 06 eno največjih rešetk v Evropi.

Velja tudi "pravilo", da je racionalno pokuriti do 0,5 t premoga na m2 rešetke in uro.

In kaj se zgodi, če se kuri slabši premog od predvidenega? Tehnično nič posebnega. Celoten učinek (zmogljivost) lokomotive se znatno zmanjša, kurjač pa gara do onemoglosti.

In še to: Dolžina rešetke je nekako omejena z razdaljo na katero je moč metati premog. Nadaljnje povečanje je smiselno le v širino. 06 ima zadaj tekalno os, ki omejuje širino rešetke, ki jo je mogoče spustiti dovolj nizko med kolesa. Zato je pri 06 rešetka dvugnjena do največje možne višine, ki je omejena s svetlim profilom proge. To pomeni, da je os kotla zelo visoko, 3,3 m, kar je več kot pri "originalnih" nemških enotnih lokomotivah. In prav ta višina lokomotive (max. 4,6 m nad tirom) daje tako mogočen izgled. Tako ni čudno, da je ta serija ob pojavu na naših progah vzbudila takšno občudovanje.

Pred leti smo imeli priliko občudovati, ko sta muzejski vlak vlekli 25 in 06, speti s tendrom skupaj. Petindvajsetka je bila ob nulašestici videti kot kakšna ozkotirna lokomotiva. Zdi se mi, da so slike tega dogodka tudi na temu forumu.
Uporabniški avatar
Nurmi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3041
Pridružen: 16.09.2009, 17:12

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Nurmi »

Gorchi napisal/-a:
Tono napisal/-a:Borsig s svojim kuriščem površine 5,8 m2 jasno kaže na konstrukcijo za slab premog.

Lp,

Tono
Zdravo Tono,
lih ta navedba je tista zaradi česar vprašam! Ni mi znano, če je še pri kakšni lokomotivi, ki je vozila pri nas povečana rešetka zaradi slabega premoga, vsi pa vemo da glavnina parnih lokomotiv, ki so vozile pri nas izvira iz Avstrije, nekaj pa iz Madžarske.
Po Tvojem pripovedovanju sodeč so morali imeti v Avstriji še večje težave s premogom kakor v Jugoslaviji? Zanimivo. Kako pa se 33 obnese na "slabem" premogu? Je že res, da je to specifično vojna lokomotiva, pri kateri je verjetno bilo upoštevano, da zna vozit v sila neugodnih razmerah, vključujoč slab premog, vseeno pa me zanima, ali se kaj pozna premog iz naših premogovnikov ali kak boljši (nemški?) premog?
....razlika v premogih je kot dan in noč.Mislim da dve leti nazaj smo naleteli na eno rundo slabega premoga.Muka ježeva.Če si zamudil s paro se ni pobrala več,premog ni gorel ampak se je kuhal,dve lopati ena na vrh druge pa je bila potica....To danes je pulfer in je kurjenje z njim igračkanje.Borsig pa ne da ima samo eno največjih peči v Evropi,ima tudi ravno peč,kar je velika razlika in še raven tender.Kaj to pomeni za kurjača,pa.....
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Uporabniški avatar
Tono
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4017
Pridružen: 13.05.2007, 15:44
Kraj: Ptuj

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a Tono »

Na spodnjih dveh slikah si lahko pogledate, kako propadajo rešetke na U-jevki po kurjenju z dobrim, visokokaloričnim premogom.

Ta slika je bila posneta 06.05.2012 po enem mesecu uporabe...
Slika

...ta pa je bila posneta 17.08.2012, torej dobre tri mesece kasneje, po okoli 40 vožnjah oz. po dobrih 1000 km.
Slika

Odprite sliki v polni velikosti ter primerjajte izgled rešetk.

Če bi pri kurjenju delali napake, bi bili "rosti" dobesedno zanič. Zato se izredno pazi, da se res kuri enakomerno, v tankih slojih, da se peč ne zameče, da ne nastajajo potice in da ni lukenj. Peč se pred podkurjavo res temeljito očisti, rešetke se potolčejo, da se njih odpade tudi najmanjši kos žlindre. Dolgoletna praksa je pokazala, da sicer rešteke zdržijo eno sezono oz. do 4.000 km. Ob priliki bom poslikal izgrajene rešetke iz prejšnjih sezon.

Sicer pa bi lahko vprašali kakšne starejše ajznpanarje, kaj se je dogajalo z domačimi šparheti, ki so jih kurili na premog, prinešen z železnice :D Če karikiram: gozdno mašino, izdelano za kurjenje z drvmi, glih ne bi bilo pametno hraniti z antracitom.

Pa še ena zanimivost okoli kurjenja: v Stainzu smo pred kratkim dobili novo pošiljko 25 ton premoga. Isti dobavitelj kot pri prejšnji pošiljki, baje isti poljski rudnik, na oko premog kot premog. Pri kurjenju je vedno ista rutina, kdaj oz. kje zakuriš oz. naložiš peč. Pri tem novem premogu pa smo hitro ugotovili, da je potrebno med vožnjo peč še dvakrat dodatno naložiti. Takšne razlike so med premogi, skoraj nisem mogel verjeti, da sem pred par minutami zakuril, pa že več ni dima iz dimnika, torej lopata ponovno v akcijo. Predstavljajte se torej veliko lokomotivo na klancu, v tenderju pa slab premog.

Lp,

T
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1947
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Borsig 06-018 - Ponovno v akciji!

Odgovor Napisal/-a preglednik »

Planet 1830 napisal/-a:Moje mnenje: Razvoj je prehitel parne lokomotive nasploh. Že nekaj let pred dobavo naših 06 so uspešno obratovale E626 (kasneje tudi 361 "breda"). Verij je, kot vem, dobro vedel, da je bodočnost v elektrovleki. Sicer pa "naše" enotne lokomotive kot parne lokomotive niso bile zastarele. Drži pa tudi, da je Švajgar kot napredne parne lokomotive omenjal turbinske, visokotlačne, pa sisteme mallet in garratt...
Mislim, da je imel Verij Švajger, ki je bil eden največjih strokonjakov za parno vleko pri nas, nek svoj čustven odnos do posameznih vrst lokomotiv. Njemu je bila zelo v čislih serija 10, ki jo je smatral za najprimernejšo lokomotivo za kraško železnico, le škoda, da jih je bilo tako malo. Zelo je cenil tudi serijo 03. V nekem poglavju je naredil ekonomsko primerjavo (poraba premoga), med lokomotivami 06, 03 in 17 glede na izbran profil proge in težo vlaka. Serija 06 se je odrezala daleč naslabše, primerna bi bila kvečjemu za težke potniške vlake na ne preveč strmih progah.
preglednik
Odgovori