SŽ Helga

[nejko077]

To temo odpiram zato, ker me zanimajo Helge in če bi mi vi poznavalci povedali kaj vec od tega ker piše na Tinetovi strani. Najbolj pa me zanima če je kdo v objektiv ujel Helgo z rdečimi boki in napisom sž.


LP
Nejc

[Tapetar]

Bi mi, prosim, kdo lahko enostavno razložil, zakaj sta si siemens 189 in Bombardier traxx 185 v grobem tako podobna ( okna, luči, vrata...), ko pa sta si vendar konkurenta?
Upam, da ni preveč otročje vprašanje.

[mkx]

Zna biti, da je bil takšen design del zahtev (ali pa odgovor na zahteve), ko so DB konec 1980-tih iskale nove likomotive. Na koncu so DB takrat izbrale ABB Henschel (sedaj ADtranz) v obliki lomotiv serije DB 101 (še ena zelo podobna). Siemens je za razpis skupaj s Krauss-Mafei naredil prototip EuroSprinterja, AEG (sedaj Bombardier) pa serijo 128, ki se je preko 145/146 razvila v TRAXX ...

[nejko077]

Še dve slikci
ES64F4

TRAXX AC2


Sliki sta z http://www.railcolor.net

[milchy]

pramati Siemensovih lokomotiv je serija 127 izdelana leta 1992 (več tukaj,
pramati Traxxovih lokomotiv pa je serija 128 izdelana leta 1994 - več tukaj

[Tapetar]

OK, hvala za odziv.
Zdaj pa še eno 'otročje' vprašanje, ki me zelo zanima in ko smo ravno pri štirih OT na helgi in ostalih.
Ali je za vse 4 sisteme predviden svoj OT in če ni, zakaj so sploh štirje OT?
Ali pa strojevodja poljubno dvigne 1., 2., 3., 4. OT, kot je pač situacija, ker v SVN je običajno dvignjen 3. OT, pri 'germanih' pa je dvignjen npr. 4. OT., drugič spet 1., čeprav zadaj ni nevarnega tovora... (samo moja nepoznavalska opažanja)
Lp.

[mkx]

Mislim da so OT v osnovi ločeni med DC in AC. Potem pa je še "švicarski" OT za AC, ki je nekaj širši (menda imajo tam širšo poligonacijo). Koliko katerih in na kateri poziciji je pa najbrž prilagoditev po meri kupca ...
Pri SŽ Živah (ES64U4) sta končna OT za AC, srednja pa za DC. Mislim, da je isto pri (večini?) ÖBB Taurusih 1216. Ne vem pa, kako je pri Helgah (ES64F4 - DB189, RE474, ...), mislim si da imajo švicarke po dva "švicarska" OT in po enega ožjega za AC in enega DC...

[milchy]

torej, ko govorimo o Helgah, so to lokomotive, ki so imele rumene kabine in srebrn srednji del, pri teh so bili (vsaj pri tistih, ki so vozile pri nas) štirje različni odjemniki toka

http://www.vlaki.net/dodatno/slika8310.html

http://www.vlaki.net/dodatno/slika8311.html

kolikor sem pa lahko videl, pa pri serijah 482 (vsaj pri tistih, ki vozijo na Js) za 15 kV uporabljajo oba notranja odkemnika, medtem, ko sta zunanja za vožno po Švici

[Barbarpapa1]

Pozdrav

Sem se spomnil, da sem pred časom dobil neko dokumentacijo o Siemensovi ES64F4-090, ki je vozila pri nas in na Hrvaškem. Streha bi naj izgledala tako (je slika malo slabša, samo se vidi, kateri odjemnik je za kaj)



Za 15 KV / 16,7 Hz sta potrebna dva različna odjemnika, ker se vozne mreže Nemčije/Avstrije in Švice precej razlikujejo. Tako je SBB drsalka precej ožja od ÖBB/DB drsalke. To se lepo vidi na spodnji skici:



Prikazuje odjemnike dvosistemskega elektromotornika DB ET403 in je prenešena z naslednje strani:

http://www.et403.pymt.bplaced.de/web_acappella/index.html

LP

Jože

[desiro]

Res so ločeni na naših 541 sta notranja dva naša, zunanja pa eden za 25 eden pa za 15 kV, zunanja dva sta med seboj baje tudi zamenljiva. Software je napisan tako da se v sistemu 15 kV dvigne dotični odjemnik, če pa bi strojevodja želel voziti z drugim, ga mora s sikalom izbrati. Obb 1216 pa mislim da softwearskega blokiranja zunanjih dveh OT nimajo, saj se med menjavo kabin tudi odjemniki menjajo (videno v Villach Sud ) vedno se dvigne zadnji.

. Potem pa je še "švicarski" OT za AC, ki je nekaj širši (menda imajo tam širšo poligonacijo).

Švicarji imajo ožje odjemnike in tudi ožjo poligonacijo.

[Tapetar]

Odlično, odlično... Spet vem nekaj novega!

[kvak]

kaj pa se zgodi če se strojevodja zmoti in dvigne napačen odjemnik?

[nejko077]

Pozdrav

Sem se spomnil, da sem pred časom dobil neko dokumentacijo o Siemensovi ES64F4-090, ki je vozila pri nas in na Hrvaškem. Streha bi naj izgledala tako (je slika malo slabša, samo se vidi, kateri odjemnik je za kaj)



Za 15 KV / 16,7 Hz sta potrebna dva različna odjemnika, ker se vozne mreže Nemčije/Avstrije in Švice precej razlikujejo. Tako je SBB drsalka precej ožja od ÖBB/DB drsalke. To se lepo vidi na spodnji skici:



Prikazuje odjemnike dvosistemskega elektromotornika DB ET403 in je prenešena z naslednje strani:

http://www.et403.pymt.bplaced.de/web_acappella/index.html

LP

Jože

Ali bi se dalo dobiti dokumentacijo o ES64F4?

[1216-001]

kaj pa se zgodi če se strojevodja zmoti in dvigne napačen odjemnik?

Nič usodnega se ne zgodi. Ob dotiku napačnega odjemnika z voznim vodom elok prepozna napako in avtomatično spusti odjemnik brez škode.

[kvak]

kaj pa se zgodi če se strojevodja zmoti in dvigne napačen odjemnik?

Nič usodnega se ne zgodi. Ob dotiku napačnega odjemnika z voznim vodom elok prepozna napako in avtomatično spusti odjemnik brez škode.

hvala, kaj pa v primeru serije 363, 342 itd?