Tarzan
Objavljeno: 20.03.2014, 23:35
Vsaka zgodba ima nek začetek. Med utrinki iz mojih “rosnih let" so ostali bežni dogodki, slike, kot so parni valjar, letališče Moste, poglabljanje Ljubljanice, mini avtodrom ob želežniški postaji itd.
V šestdesetih letih sem hodil v osnovno šolo “Vida Pregarc”in del poti me je vodil mimo “Kemične tovarne Moste”, sedanje “Kemire”. Med tehničnimi čudesi je nekako izstopala zelena “premikalka”, kamion na tračnicah . Običajno tovornjaki vozijo po cestah, v tem primeru pa takšno čudo premika vagone na tirih.
Potem je čas mineval in mineval. Pred časom sem dobil informacijo, da “premikalka” še zmerom živi oz . izpolnuje svoje poslanstvo (zapis v “vlaki.info” - 2007).
Vsa zgodba se potem nadaljuje do današnji dni. Menil sem, da je najbolje, če povprašam pri “Kemiri” o zdravstvenem stanju “zelenega tovornjaka”. Prav lahko bi se zgodilo, da bi ga “upokojili” oz. spravili v zbirko starega železja. Na moje povpraševanje se mi je oglasila gospa Mirjam, ki me je “potolažila”, da “Tarzana” ( tako so ga poimenovali”) še zmerom koristno uporabljajo. Izrazil sem željo za ogled, fotografiranje in objavo na forumu.
“Tarzana” je bilo opaziti na koncu industrijskega tira priključenega k vagonu cisterna. Ob razgovoru z gospo Mirjam in sodelavcem, ki ga upravlja, sem si zapomil sledeče. Pred kratkim (mislim, da prejšnje leto) so ga obnovili. Razmišljali so že, da bi ga zamenjali z “Unimog-om”, vendar so se odločili, da mu podaljšajo . Obnovljena je bila kabina, del obtežbe na zadnjem delu, motor je bil zamenjan itd. Povezava med motorjem gre preko sklopke, reduktorja in diferenciala. Reduktor je iz ameriškega vojaškega tovornjaka (GMC CCKW) po domače imenovanega “gemsa” .
V razgovoru je bilo še povedano, da je razlog obstoja v dejstvu, da jim surovine transportirajo po železnici. Podjetja drugače opuščajo industrijske tire, saj zanje predstavljo dodaten strošek.
Ob koncu, mi je bilo povedano, da v primeru dopolnilnih vprašanj oz. ogleda ni problema za obisk. Še dobro. V drugo bi ne bilo odveč, povprašati še o kakšni tehnični podrobnosti, narediti kakšno dodatno sliko itd.
Dodajam slike:
V šestdesetih letih sem hodil v osnovno šolo “Vida Pregarc”in del poti me je vodil mimo “Kemične tovarne Moste”, sedanje “Kemire”. Med tehničnimi čudesi je nekako izstopala zelena “premikalka”, kamion na tračnicah . Običajno tovornjaki vozijo po cestah, v tem primeru pa takšno čudo premika vagone na tirih.
Potem je čas mineval in mineval. Pred časom sem dobil informacijo, da “premikalka” še zmerom živi oz . izpolnuje svoje poslanstvo (zapis v “vlaki.info” - 2007).
Vsa zgodba se potem nadaljuje do današnji dni. Menil sem, da je najbolje, če povprašam pri “Kemiri” o zdravstvenem stanju “zelenega tovornjaka”. Prav lahko bi se zgodilo, da bi ga “upokojili” oz. spravili v zbirko starega železja. Na moje povpraševanje se mi je oglasila gospa Mirjam, ki me je “potolažila”, da “Tarzana” ( tako so ga poimenovali”) še zmerom koristno uporabljajo. Izrazil sem željo za ogled, fotografiranje in objavo na forumu.
“Tarzana” je bilo opaziti na koncu industrijskega tira priključenega k vagonu cisterna. Ob razgovoru z gospo Mirjam in sodelavcem, ki ga upravlja, sem si zapomil sledeče. Pred kratkim (mislim, da prejšnje leto) so ga obnovili. Razmišljali so že, da bi ga zamenjali z “Unimog-om”, vendar so se odločili, da mu podaljšajo . Obnovljena je bila kabina, del obtežbe na zadnjem delu, motor je bil zamenjan itd. Povezava med motorjem gre preko sklopke, reduktorja in diferenciala. Reduktor je iz ameriškega vojaškega tovornjaka (GMC CCKW) po domače imenovanega “gemsa” .
V razgovoru je bilo še povedano, da je razlog obstoja v dejstvu, da jim surovine transportirajo po železnici. Podjetja drugače opuščajo industrijske tire, saj zanje predstavljo dodaten strošek.
Ob koncu, mi je bilo povedano, da v primeru dopolnilnih vprašanj oz. ogleda ni problema za obisk. Še dobro. V drugo bi ne bilo odveč, povprašati še o kakšni tehnični podrobnosti, narediti kakšno dodatno sliko itd.
Dodajam slike: