30 novih potniških garnitur v letu 2016

Debata okoli voznega parka
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3201
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 10.06.2017, 19:38

bisabre napisal/-a:
Komot. Baterije gonijo lokomotivo, preko transmisije se poganja generator, ki proizvaja štrom. A je res tako komplicirano, a ti mene en mal ..... ? :wink: Saj ste skoraj sami štrom majstri tukaj madona no, kaj bom jaz vas učil? Slika
Se nihče še nikoli ni vozil s kolesom, ki ima dinamo?



Ojoj. Torej bi se energija (baterij? voznega voda?) trošila samo zato, da bi napajal vozni vod? :shock: Ker zavorni moment generatorja ob obremenitivi je potrebno nadomestiti z dodatnim pogonskim. Kaj, ko bi rajši uporabil energijo zaviranja asinhroncev.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4278
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 10.06.2017, 20:09

Komot. Baterije gonijo lokomotivo, preko transmisije se poganja generator, ki proizvaja štrom. A je res tako komplicirano, a ti mene en mal ..... ? :wink: Saj ste skoraj sami štrom majstri tukaj madona no, kaj bom jaz vas učil? Slika
Se nihče še nikoli ni vozil s kolesom, ki ima dinamo?


Vedno bolj imam občutek, da se tukaj nekdo norčuje iz forumašev. Čuj, jaz se vsak dan peljem v službo s kolesom, moje kolo ima dinamo s katerim polnim superakumulator na svetilki. Pa hudiča še nisem zasledil, da bi mene moj super kondenzator poganjal preko dinama..... Pa brez zamere.
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1525
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a LJ363 » 10.06.2017, 20:27

bisabre napisal/-a:Komot. Baterije gonijo lokomotivo, preko transmisije se poganja generator, ki proizvaja štrom. A je res tako komplicirano, a ti mene en mal ..... ? :wink: Saj ste skoraj sami štrom majstri tukaj madona no, kaj bom jaz vas učil? Slika
Se nihče še nikoli ni vozil s kolesom, ki ima dinamo?

Bi jaz tebe vprašal, če ti mene en mal ...? Obesi na kolo še ene 20 dinamov, pa potem sporoči kako se kaj pelje.
Več ko generator proizvede električne energije, bolj bo bremzal, ker pa imaš vedno zraven še izgube, je vse skup en velik nesmisel, ker boš vedno vložil več, kot pa potem dobiš nazaj.
Edino kar bi bilo uporabno je, da ob zaviranju porabiš energijo za polnjenje baterij, če jih že imaš lokalno. Koliko časa se pa zavira glede na ostali čas voznje, hmmm? :-s
električar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 308
Pridružen: 17.08.2006, 13:47

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a električar » 10.06.2017, 20:40

@bisabre bi sam sebe za lase gor potegnil.

lp
električar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 308
Pridružen: 17.08.2006, 13:47

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a električar » 10.06.2017, 22:25

Baterijski pogon se mi zdi smiseln za potniške garniture na kratkih razdaljah, na deloma elektrificiranih odsekih in s polnilnimi postajami na koncih nelektrificiranih odsekov, kot predlaga @mkx. Stvar je obvladljiva, dokler gre za par sto kWh, kar pokriješ z eno ali dvema tonama baterij. Za velike hitrosti in večje vzpone, kot sprašuje @casar, pa bi moral vlak seboj voziti več 1000 kWh, izkoristljivih pri moči vsaj 2000 kW. Pri tem ni glavna omejitev teža, pač pa čas polnjenja.

Sicer pa se ne bojim, da bi baterije izpodrinile konvencionalne elektificirane proge. Npr da je cena polnilne postaje, ki mora v kratkem času z veliko močjo polniti baterije, podobnega ranga kot cena ENP. Potrebna bi bila zgradba, srednjenapetostni dovod, transformacija in usmerjanje, nekaj stikalne tehnike ter krmiljenja na SN in NN strani. Baterije na vlaku tudi nekaj stanejo. Upoštevati moramo, da je izkoristek cikla polnjenje- praznjenje le 80 do 90%. Na drugi strani je cena vozne mreže 3 kV od 0,4 do 0,5 M€ na km tira, cena posamezne ENP z dovodi na prekmurki pa je bila 4 milijone. Elektrifikacija kamniške proge, brez drugih itak potrebnih posodobitev bi npr stala le kakih 15 do 18 mio upoštevaje eno ENP, kar ni posebno velika investicija.

lp
Uporabniški avatar
bisabre
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 649
Pridružen: 19.07.2015, 13:34

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a bisabre » 11.06.2017, 6:39

Madona ste me totalno zabili. :mrgreen: Dobro, potem pa naj mi nekdo pojasni, zakaj so si inženirske brihte omislile dizel-električne pogone, če pa generatorji tako hudo "bremzajo"? Slika Sicer pa jaz nisem mislil nekih hudih generatorjev, ki bi zasedli pol motornega prostora, ampak zgolj nekaj manjšega, z dodanim vztrajnikom, kar bo med vožnjo v omrežje oddajalo določeno količino elektrike. Več lokomotiv, večja bo ta količina. V primeru baterijskih lokomotiv je jasno, da se sočasno iz omrežja ne odjema elektrika. Torej je vsak tako pridelan kilovat dobrodošel, saj gre za sorazmerno čisto in poceni energijo, potniki, ali naročniki prevoza blaga, pa so tako že plačal transportne stroške, zato je tovrstna "proizvodnja" stroškovno še donosnejša. V čem je torej problem fantje?
Tudi v hibridnih vozili se najdejo generatorčki, ki med rabo motorja z notranjim izgorevanjem polnijo akumulatorje, da so ti optimalno pripravljeni za preklop na električni pogon. Teotretično, če bi bile vzpostavljene tehnične možnosti, bi lahko tudi pri teh vozilih elektriko odvajali v omrežje. Imam prav, ali me bodete zopet z viška podučevali o nesmotrni rabi tovrstne dopolnilne "proizvdnje" elektrike, ali celo njeni neizvedljivosti?
Kolikor pa vem, se vsakam kinetična energija odvisna od mase in hitrosti, zato se lahko izrabi za "proizvodnjo" druge energije, razen, če je fizika danes drugačna od one, ki sem se jo jaz učil.
Simpl je tanartabul.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3201
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 11.06.2017, 8:35

bisabre napisal/-a:. V čem je torej problem fantje?


-Baterije "še" imajo spominski efekt.
-Na trgu ni baterije z izjemno visoko kapaciteto in hitrim polnenjem.
-Super zmogljive baterije delujejo le v laboratorijskih pogojih
-Življenski cikel baterij.
-S sabo nosiš "odvečni" tovor. Kaj ko bi namesto baterij, vozil kakšen kontejner.
-V času polnenja, je lokomotiva izven pogona. Razen, če bi kupoval baterije na zalogo.
-Stabilnost vleke na klancih. Z vsakim polnenjem se kapaciteta zmanjša, upornost poveča.
-Visoke temperature uničujejo baterijo.
-Potrebuješ dvojno elektroniko. Tisto za pogon vlečnih motorjev in tisto za uravnavanje praznenja baterij.
-Domet.
-Skupni stroški na celotno življensko dobo lokomotive. Baterije ali transformator. Življenska doba transformatorja brez vdora vlage je 50+ let.
-Redke zemlje.
-Itd
-Če bodo baterije na vagonih, jih boš premikal gor in dol, ter menjaval smer lokomotiv?
-Mogoče če desetletja bo kaj, samo kdo bo pa tako nor, da bo drate dol dajal, če je to stabilen vir.

Sicer pa, praviš majhni generatorji, več lokomotiv. Kaj pa če je na progi samo ena lokomotiva? :lol:
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4278
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 11.06.2017, 8:56

-Na trgu ni baterije z izjemno visoko kapaciteto in hitrim polnenjem.


Zato so super akumulatorji, ki se že precej uporabljao na železnicah, vendar predvsem za rekuperacijo enrgije pridobljene med zaviranjem. Vsekakor pa ni rešitev baterijski vlak, garnitura za splošne pogoje. V nekih specialnih verjetno da. Uporabo električnih vozil na neelektrificiarinh progah se ne da kar tako doseč. Moči so velike, rpi tovornem vlaku ranga manjše HE, kapaciteta hranilnikov pa omejena. Lahko (in se) izdeluje DE vlake/lokomotive z možnostjo odjema elektrike iz voznega voda. Sanjati o nekih električnih lokomotivah, ki bi pa vračale energijo shranjeno v bateriji v vozni vod je pa ilizionizem. še zlasti, če se govori o generatorčkih, potemtakem tudi o motorčkih in evo, imamo DE vozilo z možnostjo shranjevanja energije. Toda opozarjam, baterije niso namenjene shranjevanju kratkotrajnih viškov energije med zaviranjem. Sicer pa vsem raznim bisabrejem priporočam pogled pod motorni pokrov sodobnejšega avtomobila. Podroben pogled bo hitro ugotovil poleg akumulatorja še eno škatlco s kondenzatorji za zagon. Se spomnite glasnega opozarjanja strokovnjakov za akumulatorje, da se start-stop ne da izvest. seveda se ne da, kaer akumulator ni namenjen pogostim kratkotrajnim obremenitvam.

LPL
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3443
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a mkx » 11.06.2017, 9:26

bisabre napisal/-a:Kolikor pa vem, se vsakam kinetična energija odvisna od mase in hitrosti, zato se lahko izrabi za "proizvodnjo" druge energije, razen, če je fizika danes drugačna od one, ki sem se jo jaz učil.

Dajmo malo ocenit tele energije ... napisal bom za osebno vozilo, za vlake si pa ustrezne podatke poiščite sami.

Vožnja po vodoravni cesti pri stalni hitrosti 108 km/h (=30 m/s): koeficient zračnega upora za tipičen avto je nekje med 0,25 in 0,35, vzemimo 0,30. In čelno površino tam okoli 2,5 m2. Od tukaj izračunamo moč, ki jo mora avtomobil ustvarjati na kolesih: približno 12,5kW. In pri tem smo zanemarili vsa ostala trenja in porabo (kolesa, prenos, klima, ...). Ker potrebna moč narašča s 3 potenco, je potrebna moč pri hitrosti 150 km/h (= 41,6 m/s oz. 40% več) že 33 kW (164% več). V eni uri "počasne" vožnje se torej porabi 12,5 kWh energije.

Predpostavimo povprečen avto, ki ima težo s potniki vred recimo 1500 kg. Pri spustu z Vršiča v Kranjsko goro (razlika v višinah 800 metrov), ob zanemarjanju zračnega (ki tudi pri hitrosti 36 km/h (=10 m/s) ni čisto zanemarljiv) in ostalega upora, se sprosti 3,27 kWh energije (in recimo, da se pri električnem avtomobilu vsa energija shrani v akumulatorje). Te energije je torej za kakšnih 25 km počasne vožnje po avtocesti.

Pa še poračunajmo kinetično energijo takšnega vozila, torej energijo, ki bi jo dobili ob zaustavitvi (in zopet zanemarimo razna trenja, vključno z zračnim uporom): dobimo 0,187 kWh. Torej za približno 1 minuto avtocestne vožnje. Sicer pa že razmislek pove, da se ob prekinitvi pogona vozilu pri avtocestni hitrosti začne dokaj hitro zmanjševati hitrost ...

Zgornja ocena kaže, da se pri ekstremnem spustu sprosti toliko energije, kot se je sicer porabi v 15 minutah vožnje po avtocesti. Kar pomeni, da vsaj pri avtomobilih kakšne presežne energije za vračanje v omrežje ni za pričakovati. Sploh ob upoštevanju, da smo ravno toliko energije morali vložiti v avtomobil in potnike, da smo vse skupaj sparvili na prelaz Vršič. In pri tem nismo upoštevali vseh izgub v samem pogonu avtomobila (okoli 80% izkoristek pri krožni pretvorbi hitrost -> elektrika > baterija -> elektrika -> hitrost) in pri gibanju avtomobila (trenje gum, ...).

Pa ocenimo še maso baterij: na internetu se najde podatek, da trenutne state-of-art litijeve baterije zmorejo skladiščiti dobrih 200 Wh energije na kilogram lastne teže. Pri današnjih avtomobilih, ki imajo kakšnih 200 km realnega dosega (odvisno seveda od načina vožnje) vgrajujejo baterije s kapaciteto okoli 30kWh, Kar bi pomenilo za kakšnih 120 kg baterij.

Seveda so pri vlakih razmerja ugodnejša, saj je razmerje med čelnim zračnim uporom in težo vlaka precej manjše in torej zaloga v kinetični energiji zadošča za dosti daljšo razdaljo kot pri avtomobilih. Ampak kinetična energija je pa vseeno majhna, pri 1500-tonskem vlaku je je še vedno borih 187 kWh. Lahko pa izračunamo energijo, ki je v igri za vzpon (spust) vlaka iz Kopra na Prešnico, Gre za višinsko razliko 493 m in torej energijo (če zanemarimo vse izgube) dobrih 2000 kWh. Za kar bi potrebovali minimalno dobrih 8 ton baterij. Ampak upoštevati je treba, da vlak ni še praktično nikamor prišel - pred njim je še dolga pot do Špilja (kjer bi ga prevzeli ÖBB s svojimi baterijkami).
Poleg tega je pri vlaku razmerje med trenjem koles in zračnim uporom precej večje kot pri krajših vozilih (recimo šlepar s primerljivim čelnim presekom ima 15-20x manj osi in četudi ima gumijasta os recimo 4x večje trenje od železne osi, je kumualtivno trenje koles vlaka še vedno 3-4x večje kot pri kamionu ... in zna biti, da sem tole podcenil).

Na kratko torej: viška energije pri vlakih ni toliko, da bi ob vgrajenih baterijah bilo vredno še kaj potiskati v vozni vod. Po drugi strani pa je zahtevana energija za premik vlaka preko Slovenije (ki je strašno majhna v primerjavi z večjimi evropskimi državami) prevelika, da bi bile baterijske lokomotive to sposobne speljati - moja ocena je, da bi morala biti teža vgrajenih baterij za prevoz vlaka iz Kopra v Špilje vsaj kakšnih 100 ton na vsako lokomotivo.
LP, Metod
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3201
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 11.06.2017, 9:57

Ljubitelj napisal/-a:
Zato so super akumulatorji, ki se že precej uporabljao na železnicah, vendar predvsem za rekuperacijo enrgije pridobljene med zaviranjem.


In kakšna je njihova življenska doba? Kolikor jamrajo proizvajalci telefonov, so doseglu kritično mejo zanesljivosti in ostalih stvari, med hitrim polnenjem in kapaciteto. Ostala tehnologija še ni zapustila laboratorijev.

mkx napisal/-a:... moja ocena je, da bi morala biti teža vgrajenih baterij za prevoz vlaka iz Kopra v Špilje vsaj kakšnih 100 ton na vsako lokomotivo.


Samo? Verjetno teoretično? Ker v praksi se hitrosti spreminjajo (prehitevanje, manjši klanci), s tem pa zaviranje/vleka (če imaš kakšne klump baterije s kratkotrajnim hitrim polnenjem, bolj uničuješ, kot koristiš). Kje je šele menjava osebja in s tem speljevanje iz hitrosti nič. Čeprav že 100 ton baterij je ogromno, če pogledaš en telefon, ki nima niti 300 g baterij. Pa si že pri teh majhnih baterijah ne želiš Samsung galaxy note efekt. #-o
Matevz96
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 127
Pridružen: 17.01.2016, 19:33

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a Matevz96 » 11.06.2017, 10:28

mkx napisal/-a:moja ocena je, da bi morala biti teža vgrajenih baterij za prevoz vlaka iz Kopra v Špilje vsaj kakšnih 100 ton na vsako lokomotivo.


Zdaj si pa zamislimo, da pride do nesreče vlaka in teh 100 ton zagori, ne samo da jih je praktično nemogoče pogasiti (razen če smo v Kopru in porinemo vse skupaj v morje) sprostilo bi se ogromno škodljivih snovi za okolje, kako bi šele potem protestirali prebivalci na Kraškem robu :D
Uporabniški avatar
bisabre
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 649
Pridružen: 19.07.2015, 13:34

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a bisabre » 11.06.2017, 10:30

mkx napisal/-a:
bisabre napisal/-a:Kolikor pa vem, se vsakam kinetična energija odvisna od mase in hitrosti, zato se lahko izrabi za "proizvodnjo" druge energije, razen, če je fizika danes drugačna od one, ki sem se jo jaz učil.

Dajmo malo ocenit tele energije ... napisal bom za osebno vozilo, za vlake si pa ustrezne podatke poiščite sami.

Vožnja po vodoravni cesti pri stalni hitrosti 108 km/h (=30 m/s): koeficient zračnega upora za tipičen avto je nekje med 0,25 in 0,35, vzemimo 0,30. In čelno površino tam okoli 2,5 m2. Od tukaj izračunamo moč, ki jo mora avtomobil ustvarjati na kolesih: približno 12,5kW. In pri tem smo zanemarili vsa ostala trenja in porabo (kolesa, prenos, klima, ...). Ker potrebna moč narašča s 3 potenco, je potrebna moč pri hitrosti 150 km/h (= 41,6 m/s oz. 40% več) že 33 kW (164% več). V eni uri "počasne" vožnje se torej porabi 12,5 kWh energije.

Predpostavimo povprečen avto, ki ima težo s potniki vred recimo 1500 kg. Pri spustu z Vršiča v Kranjsko goro (razlika v višinah 800 metrov), ob zanemarjanju zračnega (ki tudi pri hitrosti 36 km/h (=10 m/s) ni čisto zanemarljiv) in ostalega upora, se sprosti 3,27 kWh energije (in recimo, da se pri električnem avtomobilu vsa energija shrani v akumulatorje). Te energije je torej za kakšnih 25 km počasne vožnje po avtocesti.

Pa še poračunajmo kinetično energijo takšnega vozila, torej energijo, ki bi jo dobili ob zaustavitvi (in zopet zanemarimo razna trenja, vključno z zračnim uporom): dobimo 0,187 kWh. Torej za približno 1 minuto avtocestne vožnje. Sicer pa že razmislek pove, da se ob prekinitvi pogona vozilu pri avtocestni hitrosti začne dokaj hitro zmanjševati hitrost ...

Zgornja ocena kaže, da se pri ekstremnem spustu sprosti toliko energije, kot se je sicer porabi v 15 minutah vožnje po avtocesti. Kar pomeni, da vsaj pri avtomobilih kakšne presežne energije za vračanje v omrežje ni za pričakovati. Sploh ob upoštevanju, da smo ravno toliko energije morali vložiti v avtomobil in potnike, da smo vse skupaj sparvili na prelaz Vršič. In pri tem nismo upoštevali vseh izgub v samem pogonu avtomobila (okoli 80% izkoristek pri krožni pretvorbi hitrost -> elektrika > baterija -> elektrika -> hitrost) in pri gibanju avtomobila (trenje gum, ...).

Pa ocenimo še maso baterij: na internetu se najde podatek, da trenutne state-of-art litijeve baterije zmorejo skladiščiti dobrih 200 Wh energije na kilogram lastne teže. Pri današnjih avtomobilih, ki imajo kakšnih 200 km realnega dosega (odvisno seveda od načina vožnje) vgrajujejo baterije s kapaciteto okoli 30kWh, Kar bi pomenilo za kakšnih 120 kg baterij.

Seveda so pri vlakih razmerja ugodnejša, saj je razmerje med čelnim zračnim uporom in težo vlaka precej manjše in torej zaloga v kinetični energiji zadošča za dosti daljšo razdaljo kot pri avtomobilih. Ampak kinetična energija je pa vseeno majhna, pri 1500-tonskem vlaku je je še vedno borih 187 kWh. Lahko pa izračunamo energijo, ki je v igri za vzpon (spust) vlaka iz Kopra na Prešnico, Gre za višinsko razliko 493 m in torej energijo (če zanemarimo vse izgube) dobrih 2000 kWh. Za kar bi potrebovali minimalno dobrih 8 ton baterij. Ampak upoštevati je treba, da vlak ni še praktično nikamor prišel - pred njim je še dolga pot do Špilja (kjer bi ga prevzeli ÖBB s svojimi baterijkami).
Poleg tega je pri vlaku razmerje med trenjem koles in zračnim uporom precej večje kot pri krajših vozilih (recimo šlepar s primerljivim čelnim presekom ima 15-20x manj osi in četudi ima gumijasta os recimo 4x večje trenje od železne osi, je kumualtivno trenje koles vlaka še vedno 3-4x večje kot pri kamionu ... in zna biti, da sem tole podcenil).

Na kratko torej: viška energije pri vlakih ni toliko, da bi ob vgrajenih baterijah bilo vredno še kaj potiskati v vozni vod. Po drugi strani pa je zahtevana energija za premik vlaka preko Slovenije (ki je strašno majhna v primerjavi z večjimi evropskimi državami) prevelika, da bi bile baterijske lokomotive to sposobne speljati - moja ocena je, da bi morala biti teža vgrajenih baterij za prevoz vlaka iz Kopra v Špilje vsaj kakšnih 100 ton na vsako lokomotivo.



Se strinjam, zato tako obširna razlaga sploh ni bila potrebna. A če to "zanemarljivo majhno" količini pridobljene energije pomnožiš z milijon in več voženj ali celo vozil, je zadeva videti čisto drugače. Res je tudi, da je izkupiček proizvedene energije za vožno po avtocesti majhen, ali zanemarljiv, a 15 minut je pa le zastojn, tudi če voziš le 50 Km na uro. Na koncu koncev bo v prihodnosti v ohišja vozil vgrajenih tudi več fotovoltaičnih celic, ki bodo ob zadostni sončni svetlobi prispevale svoj delež.
Sicer pa bodo v prihodnosti baterije oz. akumulatrji in motorji tako izpopolnjeni ter minimalizirani, da je ob današnjih razpoložljivih vedenjih ter tehnologijah resnično težko vztrajati pri trenutnih dejstvih. Brez vizije, če hočeš tudi filozofije in ob miselni togosti ni napredka, ostaja zgolj omejen prostor pesimizma, ki se ga oklepajo ravno ljudje (jaz jim rečem piflarji), ki prej naštetih sposobnoti ne premorejo. Prebiranje priročnikov in raba že davno odktritih formul pač ni edini postulat raziskovalcev, vizionarjev, jim je zgolj eno od orodij, pripomočkov, ne točka na kateri obstanejo in se je oklenejo v svoji akademski narcisoidnosti.
Simpl je tanartabul.
Uporabniški avatar
bisabre
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 649
Pridružen: 19.07.2015, 13:34

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a bisabre » 11.06.2017, 10:33

Matevz96 napisal/-a:
mkx napisal/-a:moja ocena je, da bi morala biti teža vgrajenih baterij za prevoz vlaka iz Kopra v Špilje vsaj kakšnih 100 ton na vsako lokomotivo.


Zdaj si pa zamislimo, da pride do nesreče vlaka in teh 100 ton zagori, ne samo da jih je praktično nemogoče pogasiti (razen če smo v Kopru in porinemo vse skupaj v morje) sprostilo bi se ogromno škodljivih snovi za okolje, kako bi šele potem protestirali prebivalci na Kraškem robu :D


Sklepajoč iz tvoje mračne vizije je torej najbolje, da že obstoječi tir do Kopra vržejo ven in ves tovor preusmerijo na cesto? :wink:
Simpl je tanartabul.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4278
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 11.06.2017, 10:53

Ljubitelj napisal/-a:
Zato so super akumulatorji, ki se že precej uporabljao na železnicah, vendar predvsem za rekuperacijo enrgije pridobljene med zaviranjem.
In kakšna je njihova življenska doba? Kolikor jamrajo proizvajalci telefonov, so doseglu kritično mejo zanesljivosti in ostalih stvari, med hitrim polnenjem in kapaciteto. Ostala tehnologija še ni zapustila laboratorijev.


Pazi, pazi, kolikor jaz vem, v telefonih ni superkondenzatorjev, so samo baterije. Poglej recimo semkaj, http://www.phonearena.com/news/Future-s ... gy_id88745

Superkondenzatorji imajo tipične čase polnjenja ali praznjenja nekaj minut, neprimerljivo hitreje kot baterije. Kot nalašč za shranjevanje energije zaviranja in vračanje v času pospeševanja na lokalnih vlakih. In zato se že uporabljajo na neštetih metroji kot dodatek napajalnim postajam. In ni razloga, da se ne vgradi zadeve na vlak.

Superkondenzatorji iamjo neprimerno večjo zanesljivost od baterij, vsaj v režimu hitrega polnjenja in praznjenja. In super kondenzatorji so danes vgrajeni že v vse sodobnejše avtomobile. Sem svetoval pogled pod pokrov. Ni poročanja o nekih zapletih. Start-stop je idealen za superkondenzatorje, tudi brez tega pa povečuje zanesljivost baterije, saj preprečuje špice v porabi pri štartu recimo.... In nenazadnje vse boljše svetilke za kolesa imajo vgrajene superkondenzatorje. Napajanje preko klasičnega dinama, dinamo v pestu, karkoli hočeš. In na mojem biciklu (sicer samo stari Rogočeški Maraton s smetišča) deluje super, nekaj minut pred ciljem lepo izklopim dinamo in se pripeljem v službo z dobro lučko.

LPL
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1525
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: 30 novih potniških garnitur v letu 2016

OdgovorNapisal/-a LJ363 » 11.06.2017, 11:33

mkx napisal/-a:okoli 80% izkoristek pri krožni pretvorbi hitrost -> elektrika > baterija -> elektrika -> hitrost

A ni telih 80% vseeno malo optimistično?

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gostov