Vizija je že lepa stvar, še boljše je pa poznavanje fizike, kemije etc.... baterije se zadnje stoletje lepo razvijajo, bi rekli 5-8% na leto porast spec. gostote shranjene energije (Wk/kg). Vsaka nova kemija baterij povzroči novo rast, toda rast ni neomejena. Verjetno vsi poznate Moorov zakov, ki pravi, da se gostota tranzistorjev v IV podvoji vsako leto in pol. Veljal je nekaj desetletij, sedaj pa je tehnologija prišla do fizikalnih meja. Bo potrebno nekaj povsem novega.....Brez vizije, če hočeš tudi filozofije in ob miselni togosti ni napredka, ostaja zgolj omejen prostor pesimizma, ki se ga oklepajo ravno ljudje (jaz jim rečem piflarji), ki prej naštetih sposobnoti ne premorejo. Prebiranje priročnikov in raba že davno odktritih formul pač ni edini postulat raziskovalcev, vizionarjev, jim je zgolj eno od orodij, pripomočkov, ne točka na kateri obstanejo in se je oklenejo v svoji akademski narcisoidnosti.
Podobno je, oziroma bo v prihodnosti z baterijami. Koliko se pa sploh lahko shrani energije v bateriji, recimo teoretična ocena? Modri Bisabre bo rekel da je to akademska narcisoidnost, ki oporeka njegovemu neomejenemu optimizmu. Toda, ali je optimizem res lahko neomejen, pri računalnikih smo nekako prigurali do konca, kaj pa baterije? Če se pri tranzistorjih postavljajo meje pri velikosti nekaj atomov, kaj pa omejuje baterije, saj verjetno nihče razen mb ne verjame, da so njih zmogljivosti neomejene.
Preprost račun pokaže, da se v baterije ne da shraniti več kot kšnih 850 Wh/kg. Ocena temelji na predpostavki, da ima vsak atom v bateriji energijo 1eV (modri bisabre sigurno ve kako velika količina je to in koliko je atomov v kilogramu snovi in si lahko izračuna sam). Zanalašč mu pa ne podajamam linka, saj ocena temelji na srednješolski fiziki/kemiji, ki jo obvlada v nulo vsaj tako kot znameniti dr. 1-stein. In današnje baterije imajo kapaciteto preko 250Wh/kg. In to je preprosta ovira, zakaj baterije pri sedanji stopnji povečevanja zmogljivosti ne bodo dosegla v 48 letih energijske gostote fosilnih goriv, ki dosegajo preko 10.000 Wh/kg. Modri bisabre si zna to sam izračunat iz javno dostopnih podatkov, pri čemer ga naprošam, da uporabi kurilno vrednost LHV in ne HHV. Saj kot moder človek ve, kako sta definirani in zakaj razlika. Sicer je pa za razumevanje hranilnikov energije potreben pogled v ragonove krivulje. O tem sem že govoril in se ne bi ponavljal. Splošno o njih pa na https://en.wikipedia.org/wiki/Ragone_chart.