Sodobni tovorni vagoni
Sodobni tovorni vagoni
SŽ so pretežno tovorni prevoznik, vendar na forumu ni zaslediti teme o tovornih vagonih, seveda v smislu sodobnih trendov ne nekih zgodovinskih razprav. Zato sem odprl novo temo.
Za začetek si poglejmo s kakšnimi vagoni se prevažajo razsuti tovori (predvsem peleti železni rude za VOEST Alpine) pri nas, v Srednji in Zahodni Evropi in v Skandinaviji.
Tipični vagon za prevoz rude je že preko 30 let vagon z oznako SŽ-Fals, nosilnosti do 56 ton (sposojeni samo 52 t!).
Tem vagonom so zelo podobni vagoni DB, sicer v 6 osni izvedbi in z avtomatskimi spenjačami
Med Koprom in Linzem poskusno vozi garnitura v lasti RCW (Rail Cargo Waggon, se ve kateri Rail Cargo...), sicer je v rdeči barvi, toda tale slika je boljše kvalitete
Kaj pa uporabljajo na tehnično naprednejših železnicah za masovne prevoze, recimo v Skandinaviji (NE-LKAB, NO-RG)
Nekaj primerjalnih podatkov za navedene vagone:
Kaj pove primerjava:
1) Daleč najboljši (največji delež tovora v prepeljanem brutu) so nedvomno vagoni na severu. so vagoni Fanno in Fammoorr, ki so za kakšnih 16-18% bolj učinkoviti od znanega vagona Fals. Seveda imajo ti vagoni osno obremenitev 30-31 ton in dolžinsko 12 t/m. Vendar proge ne odstopajo od naših standardov za kategorijo D (mostovi so primerno ojačani), vendar vlaki vozijo poičasneje, 60 km/h. Kot zanimivost vagonov Fammoorr so naredili že preko 1100.
2) Sledijo podobni vagoni istega proizvajalca KirunaVagon z osno obremenitvijo 25 ton. Ti so 12-14% bolj učinkoviti od Fals-a ob dolžinski obremenitvi 8 ali 10 t/m
3) Novi vagoni Sggrrss opremljeni s RockTainer ORE kontejnerji so 4-8% bolj učinkoviti kot Fals-i obremenitvi C ali D kategorije. Postavlja pa se vprašanje smiselnosti kombinacije kontejnerja (ni primeren za avtomobilski promet) in sicer izjemno lahkega vagona. V primeru rud skorajda ni računati na kombinirani promet (kar ne velja za WoodTainerje) in smiselen dizajn enovitega vagona bi znižal težo sigurno za kakšno tono ali dve, še posebej če vemo, da podobni vagoni proizvajalca KirunaVagon tehtajo 20-21 t pri nosilnosti 100t. Z Sggrrs vagoni so direktno primerljivi vagoni proizvajalca KirunaVagon z osno obremenitvijo 20 t.
4) Kot prava katastrofa se pa izkažejo 6&12 osni vagoni Nemških železnic Faals 151 in Fallrrs 152, 153. Ti so za kategorije prog C in D manj učinkoviti od primerjalnega Fals za 5-10%. Šele na progah kategorije E (25 t/(os) presežejo učinkovitos starega Falsa za 1-2%. Človek se resno vpraša o zmožnostih razsojanja nekaterih.
Toliko v razmislek, kje se v Evropi dobi učinkovite vagone za razsute tovore. Pa tovarna v Kiruni ne izdeluje samo vagone s praznjenjem na dnu, izdeluje celo paleto vagonov za prevoz razno raznih razsutih tovorov.
LPL
Za začetek si poglejmo s kakšnimi vagoni se prevažajo razsuti tovori (predvsem peleti železni rude za VOEST Alpine) pri nas, v Srednji in Zahodni Evropi in v Skandinaviji.
Tipični vagon za prevoz rude je že preko 30 let vagon z oznako SŽ-Fals, nosilnosti do 56 ton (sposojeni samo 52 t!).
Tem vagonom so zelo podobni vagoni DB, sicer v 6 osni izvedbi in z avtomatskimi spenjačami
Med Koprom in Linzem poskusno vozi garnitura v lasti RCW (Rail Cargo Waggon, se ve kateri Rail Cargo...), sicer je v rdeči barvi, toda tale slika je boljše kvalitete
Kaj pa uporabljajo na tehnično naprednejših železnicah za masovne prevoze, recimo v Skandinaviji (NE-LKAB, NO-RG)
Nekaj primerjalnih podatkov za navedene vagone:
Kaj pove primerjava:
1) Daleč najboljši (največji delež tovora v prepeljanem brutu) so nedvomno vagoni na severu. so vagoni Fanno in Fammoorr, ki so za kakšnih 16-18% bolj učinkoviti od znanega vagona Fals. Seveda imajo ti vagoni osno obremenitev 30-31 ton in dolžinsko 12 t/m. Vendar proge ne odstopajo od naših standardov za kategorijo D (mostovi so primerno ojačani), vendar vlaki vozijo poičasneje, 60 km/h. Kot zanimivost vagonov Fammoorr so naredili že preko 1100.
2) Sledijo podobni vagoni istega proizvajalca KirunaVagon z osno obremenitvijo 25 ton. Ti so 12-14% bolj učinkoviti od Fals-a ob dolžinski obremenitvi 8 ali 10 t/m
3) Novi vagoni Sggrrss opremljeni s RockTainer ORE kontejnerji so 4-8% bolj učinkoviti kot Fals-i obremenitvi C ali D kategorije. Postavlja pa se vprašanje smiselnosti kombinacije kontejnerja (ni primeren za avtomobilski promet) in sicer izjemno lahkega vagona. V primeru rud skorajda ni računati na kombinirani promet (kar ne velja za WoodTainerje) in smiselen dizajn enovitega vagona bi znižal težo sigurno za kakšno tono ali dve, še posebej če vemo, da podobni vagoni proizvajalca KirunaVagon tehtajo 20-21 t pri nosilnosti 100t. Z Sggrrs vagoni so direktno primerljivi vagoni proizvajalca KirunaVagon z osno obremenitvijo 20 t.
4) Kot prava katastrofa se pa izkažejo 6&12 osni vagoni Nemških železnic Faals 151 in Fallrrs 152, 153. Ti so za kategorije prog C in D manj učinkoviti od primerjalnega Fals za 5-10%. Šele na progah kategorije E (25 t/(os) presežejo učinkovitos starega Falsa za 1-2%. Človek se resno vpraša o zmožnostih razsojanja nekaterih.
Toliko v razmislek, kje se v Evropi dobi učinkovite vagone za razsute tovore. Pa tovarna v Kiruni ne izdeluje samo vagone s praznjenjem na dnu, izdeluje celo paleto vagonov za prevoz razno raznih razsutih tovorov.
LPL
Re: SDodobni tovorni vagoni
majhna želja, ali lahko moderator popravi naslov teme, priklatla se je majhna tipkarska napaka.
LPL
LPL
Re: SDodobni tovorni vagoni
Super tema.
Mogoče bi bilo smiselno predstavitev oblikovati drugače.
Naprimer:
TIP VAGONA
SLIKA
OPIS
TIP VAGONA 2
...
Na tak način, bi bili prispevki bolj pregledni.
Mogoče bi bilo smiselno predstavitev oblikovati drugače.
Naprimer:
TIP VAGONA
SLIKA
OPIS
TIP VAGONA 2
...
Na tak način, bi bili prispevki bolj pregledni.
Re: SDodobni tovorni vagoni
Mogoče bi bilo preglednejše, toda slike so samo za ogled, podatki (samo nekateri bistveni) pa sumirani v tabeli. Vsi podatki pa so dostopni na linkih:
http://www.gueterwagenkatalog.rail.dbsc ... ml?start=0
http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni- ... agoni/fals
http://www.railcargowagon.at/de/Unsere_ ... signed.pdf
http://kirunawagon.com/products/bottom-dumper
LPL
http://www.gueterwagenkatalog.rail.dbsc ... ml?start=0
http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni- ... agoni/fals
http://www.railcargowagon.at/de/Unsere_ ... signed.pdf
http://kirunawagon.com/products/bottom-dumper
LPL
Re: Sodobni tovorni vagoni
Verjetno konstrukcija vagona s praznjenjem spodaj pripomore k manjši masi praznega vagona (če primerjamo skandinavski vagon in našega Falsa). Falsi so namenjeni še za prevoz česa drugega kot samo železove rude zato imajo kar precejšno prostornino.
Predvidevam, da je specifična teža železove rude okoli 4,5, to pomeni, da je na Falsu cca 12 m3 rude, če pa skandinavski vagon naložijo s 100 tonami rude pa je to okoli 22 m3. Ker pa bi sklepal, da rudo iz Kirunskega rudnika prevažajo z vagoni namenjenimi samo za prevoz železove rude, mi ni docela jasno zakaj imajo prostornino 60 m3?
Skratka, sodobni namenski vagon za prevoz železove rude pri nas bi bilo 16 - 20 m3 povsem dovolj. Zaradi tega bi bil lahko precej lažji, če pa bi imel praznjenje spodaj (potem bi moral naročnik predelati sistem praznenja vagonov kar je malo verjetno) pa bi bil še bolj lahek.
Predvidevam, da je specifična teža železove rude okoli 4,5, to pomeni, da je na Falsu cca 12 m3 rude, če pa skandinavski vagon naložijo s 100 tonami rude pa je to okoli 22 m3. Ker pa bi sklepal, da rudo iz Kirunskega rudnika prevažajo z vagoni namenjenimi samo za prevoz železove rude, mi ni docela jasno zakaj imajo prostornino 60 m3?
Skratka, sodobni namenski vagon za prevoz železove rude pri nas bi bilo 16 - 20 m3 povsem dovolj. Zaradi tega bi bil lahko precej lažji, če pa bi imel praznjenje spodaj (potem bi moral naročnik predelati sistem praznenja vagonov kar je malo verjetno) pa bi bil še bolj lahek.
Re: Sodobni tovorni vagoni
Verjetno pa je pri vsem tem tudi zelo pomemben podatek, kakšen osni pritisk dopušča proga po kateri ti vagoni vozijo.
Lp Marko
Lp Marko
Re: Sodobni tovorni vagoni
Če predpostavimo naslednje:
Če bi delali sodoben tovorni vagon za vožnjo po progah nižjih kategorij (recimo B), potem bi seveda lahko bila lastna teža vagona nekaj nižja od teže sicer primerljivega vagona za kategorijo D, saj bi bil lahko šibkejši. Ampak danes nihče pri zdravi pameti ne kupuje vagonov, ki se jih da nalagati le do osnega pritiska 16 ali 18 t.
Če pa dopustimo obratovanje po raznih eksotikah (proga kategorij več od D), pa je slika o tem, kaj je sodobni tovorni vagon, lahko precej drugačna.
- proga, po kateri naj bi ti vagoni vozili, je normalna sodobna Evropska proga za mešani promet, torej kategorije D; s tem povezana je max. hitrost vožnje polno naloženega vagona 120 km/h;
- vagon (oz. njegovo podvozje) omogoča bruto težo, ki je zmnožek štev.osi x 22,5 t, za najpogostejše 4-osnike torej bruto teža 90t;
Če bi delali sodoben tovorni vagon za vožnjo po progah nižjih kategorij (recimo B), potem bi seveda lahko bila lastna teža vagona nekaj nižja od teže sicer primerljivega vagona za kategorijo D, saj bi bil lahko šibkejši. Ampak danes nihče pri zdravi pameti ne kupuje vagonov, ki se jih da nalagati le do osnega pritiska 16 ali 18 t.
Če pa dopustimo obratovanje po raznih eksotikah (proga kategorij več od D), pa je slika o tem, kaj je sodobni tovorni vagon, lahko precej drugačna.
LP, Metod
Re: Sodobni tovorni vagoni
Nekaj popravkov:
Kaj pravijo leta 2010 v RailRoad Association of South Africa
LPL
Večina vagonov za 22,5 t/os ne omogoča hitrosti 120 km/h, razen praznih, tudi najnovejši vagoni s kontejnerji RockTainer Ore v lasti RCW.proga, po kateri naj bi ti vagoni vozili, je normalna sodobna Evropska proga za mešani promet, torej kategorije D; s tem povezana je max. hitrost vožnje polno naloženega vagona 120 km/h;
Topogledno je eksotika Evropa, še ozkotirne afriške železnice imajo večje osne obremenitve. Danes je standardna obremenitev reda 25-35 ton (S. Amerika, Rusija, Kitajska, Brazilija, Avstralija, J. Afrika,...), skratka vsepovsod, kjer resno prevažajo masovne tovore. Temu so bili primorani slediti tudi v Skandinaviji, ali pa zapreti najbogatejše rudnike zaradi nekonkurenčnega prevoza.Če pa dopustimo obratovanje po raznih eksotikah (proga kategorij več od D), pa je slika o tem, kaj je sodobni tovorni vagon, lahko precej drugačna.
Kaj pravijo leta 2010 v RailRoad Association of South Africa
Toliko o eksotičnosti.
RailRoad Association of South Africa:
Position paper on track gauge
Published on 05 February 2010
..
5 Meter gauge compared to standard gauge
...
5.3 Disadvantages
5.3.1 Axle load
Axle loads on meter gauge have not yet advanced beyond 30 tonnes, while the standard-gauge leader is already at 40 tonnes. While track maintenance costs increase with increasing axle load, the number of wagons and locomotives, and their associated capital and operating costs, decrease more than proportionately, leading to a reduction in total costs as permissible axle load increases. Comparatively low permissible axle load appears to constrain heavy haul competitiveness on meter gauge railways.
LPL
Re: Sodobni tovorni vagoni
anzovc,
tudi meni ni jasno, zakaj toliko večji volumni, še vedno pa ne za tolikokrat kot na naših Fals-ih. Očevidno hočejo Skandinavci olajšati naklad in preprečiti razsip tovora. Podal sem primere samo za praznenje spodaj, bottom dump, ker se za železno rudo tam pač uporablja. Navajajo pa impozantne številke za hitrost praznenja, 10-12 kt/uro, vendar stvar ni nikjer definirana. Delajo pa tudi Side dumperje namenjeni so za prevoz bakrene rude, toda ti so neprimerljivi, ker so popolnoma zaprti. Delajo pa tudi Helix dumperje, kjer se tovor prevrne. Vse po željah naročnika.
Fals-i SŽ ali primerjani 6-osni nemški, ki so takorekoč najslabši, so resda večnamenski vagoni. Toda železno rudo se prevaža z istimi vagoni že nekaj desetletij v sklenjenih kompozicijah in res ne vidim razloga uporabe večnamenskega vagona za prevoz točno določenega tovora. Z večnamenskostjo je pa tako, na prvi pogled je vse v redu, toda specializirana stvar je mnogo boljša. Pomisli na tovarno, ki bi za velik del proizvodnje uporabljala večnamenski stroj 30 let za eno točno določeno nalogo. Bi lastniki takega vodjo že zdavnaj brcnili v rit in nabavili boljši namenski stroj.
LPL
tudi meni ni jasno, zakaj toliko večji volumni, še vedno pa ne za tolikokrat kot na naših Fals-ih. Očevidno hočejo Skandinavci olajšati naklad in preprečiti razsip tovora. Podal sem primere samo za praznenje spodaj, bottom dump, ker se za železno rudo tam pač uporablja. Navajajo pa impozantne številke za hitrost praznenja, 10-12 kt/uro, vendar stvar ni nikjer definirana. Delajo pa tudi Side dumperje namenjeni so za prevoz bakrene rude, toda ti so neprimerljivi, ker so popolnoma zaprti. Delajo pa tudi Helix dumperje, kjer se tovor prevrne. Vse po željah naročnika.
Fals-i SŽ ali primerjani 6-osni nemški, ki so takorekoč najslabši, so resda večnamenski vagoni. Toda železno rudo se prevaža z istimi vagoni že nekaj desetletij v sklenjenih kompozicijah in res ne vidim razloga uporabe večnamenskega vagona za prevoz točno določenega tovora. Z večnamenskostjo je pa tako, na prvi pogled je vse v redu, toda specializirana stvar je mnogo boljša. Pomisli na tovarno, ki bi za velik del proizvodnje uporabljala večnamenski stroj 30 let za eno točno določeno nalogo. Bi lastniki takega vodjo že zdavnaj brcnili v rit in nabavili boljši namenski stroj.
LPL
Re: Sodobni tovorni vagoni
Nekatere zelo zanimajo velike hitrosti tovornih vlakov. Meni sicer niso všeč, ker tovorni vlaki v glavnem stojijo, toda nekateri se s temi idejami očevidno ukvarjajo. Nekaj futurističnega za SŽ:
2-osni tovorni vagon Lgss055 za prevoz kontejnerjev. Pozor, največja dovoljena hitrost 160 (stošestdeset) km/h firme KOCKUMS Industrier iz Malmöja, Švedska.
Vir: http://www.kockumsindustrier.se/en-us/o ... oductid=12
Sedaj lahko čakamo, da Adria kombi nabavi take vagone. Če že imamo lokomotive za 230 km/h, zakaj pa ne bi imeli še tovornih vagonov za 160 km/h.
LPL
2-osni tovorni vagon Lgss055 za prevoz kontejnerjev. Pozor, največja dovoljena hitrost 160 (stošestdeset) km/h firme KOCKUMS Industrier iz Malmöja, Švedska.
Vir: http://www.kockumsindustrier.se/en-us/o ... oductid=12
Sedaj lahko čakamo, da Adria kombi nabavi take vagone. Če že imamo lokomotive za 230 km/h, zakaj pa ne bi imeli še tovornih vagonov za 160 km/h.
LPL
Re: Sodobni tovorni vagoni
Ljubitelj napisal/-a:Nekatere zelo zanimajo velike hitrosti tovornih vlakov. Meni sicer niso všeč, ker tovorni vlaki v glavnem stojijo, toda nekateri se s temi idejami očevidno ukvarjajo. Nekaj futurističnega za SŽ:
2-osni tovorni vagon Lgss055 za prevoz kontejnerjev. Pozor, največja dovoljena hitrost 160 (stošestdeset) km/h firme KOCKUMS Industrier iz Malmöja, Švedska.
Vir: http://www.kockumsindustrier.se/en-us/o ... oductid=12
Sedaj lahko čakamo, da Adria kombi nabavi take vagone. Če že imamo lokomotive za 230 km/h, zakaj pa ne bi imeli še tovornih vagonov za 160 km/h.
LPL
..., ampak na zavorni razdalji 1000m ne bodo vozili 160km/h.
Re: Sodobni tovorni vagoni
In s čem to utemeljuješ? Vagoni imajo diskaste zavore, osna obremenitev samo 20 ton/os...... Kar mene čudi je to, da imajo v programu tovornih vagonov za 160 km/h samo dvoosne vagone, recimo tudi 2x2 osne Hccmqqr za prevoz avtomobilov v nekakšni luksuzni izvedbi z ventilacijo, osvetlitvijo notranjosti in električnimi priključki za segrevanje motorjev. Sem mislil, da se vagoni s podstavnimi vozički lepše obnašajo na progi..., ampak na zavorni razdalji 1000m ne bodo vozili 160km/h.
LPL
Re: Sodobni tovorni vagoni
S zavornim odstotkom. Za zaustavitev od 160km/h na razdalji 1000m moraš imeti magnetske tirnične zavore, kot jih imajo nekatere garniture ali nekateri potniški vagoni.Ljubitelj napisal/-a:In s čem to utemeljuješ? Vagoni imajo diskaste zavore, osna obremenitev samo 20 ton/os...... Kar mene čudi je to, da imajo v programu tovornih vagonov za 160 km/h samo dvoosne vagone, recimo tudi 2x2 osne Hccmqqr za prevoz avtomobilov v nekakšni luksuzni izvedbi z ventilacijo, osvetlitvijo notranjosti in električnimi priključki za segrevanje motorjev. Sem mislil, da se vagoni s podstavnimi vozički lepše obnašajo na progi..., ampak na zavorni razdalji 1000m ne bodo vozili 160km/h.
LPL
Re: Sodobni tovorni vagoni
A mogoče kdo ve, koliko približno je cena novega vagona, recimo nizki vagon za prevoz kontejnerjev, zaprtega vagona, vagona cisterne...?
Re: Sodobni tovorni vagoni
A ni tako, da so magnetne tirne zavore v Italiji naprimer prepovedane, vsaj tako je bilo nekoč povedano na tem forumu. Tudi Gošini vagoni, okostje voznega parka v časih uvedbe niso imeli M tirne zavore in so bili za 160 km/h. So pa menda sedaj obvezne diskaste zavore, včasih pa še to ni bilo potrebno. Sicer pa Švedi (Pošta, Green Cargo in proizvajalec) že vedo kaj delajo in kakšne imajo proge, tako da me zavorna razdalja ne skrbi.S zavornim odstotkom. Za zaustavitev od 160km/h na razdalji 1000m moraš imeti magnetske tirnične zavore, kot jih imajo nekatere garniture ali nekateri potniški vagoni.
Ampak kot rečeno mene je začudilo, da delajo zelo hitre tovorne vagone le v 2 osni izvedbi. Naši Baat potniški vagoni so bili registriranmi le do 80 (100?) km/h. In tudi vsi avtovlaki na tem koncu sveta imajo vagone do kvečjemu 140 km/h s podstavki (OBB) "sposojenimi" od potniških vagonov, tudi Avto vlak za Koper iz Nizozemske ni imel kaj boljšega. Tile Švedi pa kar 2-osni vagon in 160 km/h.
LPL
PS.:
Kaj pa pravi zakonodaja, določneje P R A V I L N I K
o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil poleg zavornega odstotka 150% za vlake nad 140 km/h?
Pa še to iz Wiki, poleg tramvajev, kjer je ta zavora dokaj običajna:14. člen
(dinamične zavore in magnetske tirnične zavore)
(1) Dinamične zavore se praviloma vgrajujejo v vlečna vozila in so glede na način delovanja:
1. elektrodinamične zavore na električnih in dizelelektričnih vlečnih vozilih (oznaka – E) pri katerih se proizvedena električna energija uniči na uporih ali se vrača v vozni vod;
2. hidrodinamične zavore na vlečnih vozilih s hidravličnim ali hidrodinamičnim prenosom moči (oznaka – H).
(2) Vlečna vozila se lahko zavirajo s kombiniranim delovanjem zračnih in dinamičnih zavor.
(3) Dinamične zavore vlečnih vozil morajo ustrezati obveznim določilom objave UIC št. 544-2.
(4) Magnetske tirnične zavore (oznaka: Mg) se obvezno vgrajujejo v vozila za hitrosti nad 160 km/h. Njihove konstrukcijske značilnosti in način vgradnje morajo biti v skladu z obveznimi določili objave UIC št. 541-06.
LPLIn a different context, some high-speed trains, such as the Adtranz X 2000 on Swedish State Railways, are fitted with the equipment, again for emergency use only.