Piranski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8029
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.01.2018, 1:29

Pozdravljeni,

v začetku pisanja podatkov o Piranskem trolejbusu sem zapisal tudi vir podatkov: Egbert Peinhof:Eisenbahnen in Istrien, bahnmedien.at
Knjiga je izšla pred kratkim (2017).
Avtor Egbert Peinhof je ljubitelj železnic, ki je iz nepoznavanja istrskih železnic pripeljal svoje poznavanje na maksimum, kar se da zbrati danes po časopisih, literaturi in arhivih ter pri ljubiteljih železnic.

Zato je tudi pri Pranskem trolejbusu in tramvaju toliko novosti.
Edino kar manjka je pri Piranskem trolejbusu in tramvaju navajanje virov. Je pa v celi knjigi sploh bolj malo navajanja virov, saj jih je vse skupaj v knjigi v obsegu 407 strani le 192 navedb literature oz. arhivskih virov.

Moram pa reči, da sem v knjigi preveril kar nekaj podatkov in ugotovil, da so točni, zato lahko privzamemo tudi ostale podatke kot verodostojne. Je pa res, da ne moreš v tako obsežni knjigi za vsak stavek citirati vir.


Pregledali bomo v knjigi Peinhof:Eisenbahnen in Istrien še to, kako je v Piranu potekal projekt "trolejbus".

"Piran se je odločil, da plinsko razsvetljavo zamenjal z električno.
Izbrano je bilo podjetje "Vereinigte Gaswerke Augsburg AG", ki pa je dobilo tudi nalogo za izgradnjo trolejbusa po sistemu Schiemann.
V času, ko je Piran pričel z obratovanjem trolejbusa je bilo v Avstro-ogrski že šest trolejbusnih prog.

Začetek 5,2 km dolge trolejbusne proge je bil na Tartinijevem trgu v Piranu. Proga se je vila čez Portorož do železniške postaje Sv. Lucija na lokalni progi Trst-Poreč ("Porečanka").
Pričetek obratovanja trolejbusne proge je bil 24. oktobra 1909.
Vozni vod je bil obešen na nosilcih, ki so bili pritrjeni na lesene drogove.
Napajanje je bilo z enosmerno napetostjo 450 V. Elektriko sta proizvajali v začetku dinamostroja, ki so ju poganjali z jermenskim prenosom dve Lanzovi lokomobili.
Električna centrala je bila na km 1,913, dobavilo pa jo je podjetje "Pichlerwerke" iz Weiz-a na Zgornjem Štajerskem.

Pogonski voz je dobavilo podjetje "Max Schiemann & Co" iz mesta Wurzen na Saškem. Pogonski elektromotor je bil moči 15 KM, teža vozila je znašala 2,8 tone, prostora je bilo za 15 sedežev in 10 stojišč. Maksimalna hitrost je znašala 15 km/h, kar je bilo popolnoma dovolj, glede na to, da je vozilo imelo polne gume in tudi cestišče ni bilo najbolje.
V začetku so kupili tri pogonska vozila in 2 prikolici za potnike ter eno pogonsko vozilo s prikolico za prevoz tovora, prtljage in za prevoz pošte. Kmalu so pričeli dopolnjevati vozni park, na koncu je bilo ob zaprtju proge 5 motornih voz in 2 prikolici za osebni promet.

V času zime je vozil trolejbus 18 krat dnevno, poleti pa dvakrat več.
Cena vožnje je znašala 30 helerjev za celotno progo, delne proge pa so bile za 10 oziroma 20 helerjev. Domačini so imeli popust v višini približno 1/3 cene.

Trolejbusi se niso posebej obnesli. Ena napaka se je pokazala, ko je pihala malo močnejša burja. Snemala je palico s tokovnim odjemnikom. Tudi vožnja po prašnih cestah s polnimi gumami ni bila preveč udobna, tako da so se Pirančani odločili za zamenjavo trolejbusa s tramvajem.
16. avgusta 1911 so dobili dovoljenje za tehnična predddela, 11.decembra 1911 pa je podjetje "Vereinigte Gaswerke Augsburg AG" dobilo koncesijo za izgradnjo in obratovanje tramvaja za skoraj 60 let.
20. julija 1912 je tramvaj pričel z obratovanjem."


pozdrav
Darko
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3833
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 13.01.2018, 7:55

Cena vožnje je znašala 30 helerjev za celotno progo, delne proge pa so bile za 10 oziroma 20 helerjev. Domačini so imeli popust v višini približno 1/3 cene.


ŽC, lepše bi bilo, če bi napisal stoti del krone slovensko vinar namesto nemško heler.

LPL
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8029
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.01.2018, 11:25

Ljubitelj, pozdravljen,

ja, prav imaš.
Vendar ob 1:29 ni bilo časa za iskanje v moji neurejeni knjižnici :zzz2 :sleep

Google pa mi ni na hitro dal odgovora, saj slovenske razlage za Heller namreč ni na wikipediji.
Seveda je to le izgovor :wink: :lol:

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8029
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 13.01.2018, 16:22

Pozdravljeni,

poglejmo, kako vsak po svoje obrezuje eno in sto fotografijo.

V knjigi Egbert Peinhof:Eisenbahnen in Istrien je fotografija iz zbirke Verlag Slezak (Arhiv Helmut Griebl):

Slika

V knjigi Tadej Brate: Parenzana, 2007 je podobna fotografija kot zgoraj, vendar se vidi, da je obrezana na desni strani...sicer ne veliko v primerjavi z zgornjo, bomo pa videli kasneje, koliko z originalno.

Slika

Na fotografiji, ki je na spletu bahn.info: Stadtverkehr in Ex-Jugoslawien

pa vidimo še drog napajalne mreže...

Slika

Podpis pod fotografijo: Straßenbahnwagen 2 und 3 treffen sich auf einer Ausweiche auf halber Strecke (Foto: Sammlung Herrmann, 1912)

Je pa obrezana na levi strani :roll:

In kakšna je fotografija v originalu :?:

Na to zaenkrat ne morem odgovoriti. Morda bi naredil fotomontažo in združil obe :idea: :wink:

Ali pa počakam na fotografijo iz Siemensove knjižice, ki naj bi izgledala takole:

Slika

Torej tudi fotomontaža ne bi pomagala, da dobim celo, originalno fotografijo :roll:

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8029
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 15.01.2018, 1:19

Pozdravljeni,

pogledali si bomo nekaj podrobnosti o sistemu Lohner-Porsche-Stoll, katerega omenja T. Brate, da je bil po njem zgrajen tudi Piranski trolejbus...


železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,

Pogledali si bomo te informacije v knjigi "Parenzana, železnica za vse čase" (izšla 2007), ki so drugačne kot v prejšnjih člankih.

Nas zanima trenutno samo trolejbus v Piranu, ki je omenjen v knjigi od strani 88 do strani 97.


Na drugi strani (stran 89) je fotografija električnega avtomobila Lohner-Porsche iz leta 1900.
Takole piše:
" V pestu prednjih koles je na osi nataknjen elektromotor z direktnim pogonom, kot so ga kasneje uporabili Nemci za pogon trolejbusov. Rotor je pravzaprav miroval na osi, stator pa je bil del kolesa in se je vrtel."

Pod to fotografijo je prikaz kolesa trolejbusa z vgrajenim elektromotorjem Lohner-Porsche iz prometnega muzeja v Budimpešti.

Vse to je prikazano z namenom, da se prikaže, da je bil tako zgrajen tudi Piranski trolejbus.

Jasno je, da je bil trolejbus v Gmündu res izdelan po sistemu "Lohner-Porsche", torej s pogonskima elektromotorjema na pestu.

Glede na to, da Piranski trolejbus po videzu ni podoben trolejbusu iz Gmünda, in je jasno, da Piranski trolejbus ni imel vgrajenih elektromotorjev v pestu, to logično pomeni da je fotografija Piranskega trolejbusa v knjigi T. Brate napačna in ne predstavlja Piranskega trolejbusa.



Sedaj si poglejmo še tekst v knjigi "Parenzana" o Piranskem trolejbusu:
citat
"V avstrijskem mestu Gmünd so že leta 1907 dogradili prvo takšno "železnico" po sistemu Lohner-Porsche-Stoll v dolžini 3 km in delovala je prav dobro.
Seveda novost ni ostala skrita Pirančanom.
...
Dne 24. oktobra leta 1909 je med železniško postajo v Sv. Luciji in Piranom prvič zapeljal nov trolejbus, druga taka proga v stari Avstriji. Vozila so bila ozka in visoka, kolesa pa obložena s trdo gumo brez pnevmatik.
Pogonski elektromotorji so bili nameščeni neposredno v pestu prednjih koles (Porschejev izum!), s tem da je bil stator del vrtečega se kolesa, rotor pa je bil nabit na os in na njej nepremičen. Prenosov z zobniki ni bilo, pogon je bil neposreden. Vozilo je sprejelo 25 potnikov in je imelo 15 sedežev in 10 stojišč. Trolejbus je lahko vlekel s seboj tudi pikolico, če je bilo potrebno."

Tekst govori o pogonu z elektromotorjema v pestu kolesa po sistemu Lohner-Porsche in je pravilen za trolejbus v Gmündu, za trolejbus v Piranu pa velja, da je imel le en pogonski motor, ki je preko menjalnega predležja gnal sprednji kolesi.

Se pravi, da je zgornji zapis (odebeljen) v knjigi T.Brate: "Parenzana, železnica za vse čase", napačen.


pozdrav
Darko


Takole piše v "Parenzani, železnici za vse večne čase":

"V tem času se je v Nemčiji pojavil nov izum. Izumitelja Carl Stoll in Max Schiemann sta vsak zase izumila novo cestno električno vozilo. To je bila nekakšna kočija, ki je prejemala pogonski električni tok iz dveh žic, obešenih nad cesto. Napravo so v nemščini imenovali "Die gleislose elektrische Strassenbahn" ali slovensko: "breztirnična električna cestna železnica". Danes tovrstna cestna vozila imenujemo s skupno besedo trolejbus.
V avstrijskem mestu Gmünd so že leta 1907 dogradili prvo takšno"železnico" po sistemu Lohner-Porsche-Stoll v dolžini 3 km in je delovala prav dobro."

Pogledali bomo v wikipedijo, kaj govori o sistemu Lohner-Porsche-Stoll:

najdemo samo geslo "System Elektro-Daimler-Stoll", ki se je tržil v tujini (Franciji) pod imenom: "System Mercédès-Électrique-Stoll (1907)"

Slika

Po tem sistemu je bila prva proga zgrajena 16. julija 1907 v spodnjeavstrijskem mestu Gmünd (Elektrische Oberleitungs-Automobillinie Gmünd).

Če bi še danes obstajala, bi bila to meddržavna proga med Avstrijo in Češko, saj bi potekala iz mesta Gmünd do železniške postaje (Gmünd-Bahnhof), ki pa je danes v kraju České Velenice :lol:
link: https://de.wikipedia.org/wiki/Elektrisc ... Gm%C3%BCnd

Poglejmo sedaj v wikipediji, katere proge so bile zgrajene še v "stari Avstriji" (mišljeno je brez Ogrske) po Gmündnu do izgradnje Piranskega trolejbusa 24.10.1909.

Ali res nobene :?:

Elektrische Oberleitungs-Automobillinie Gmünd Österreich 2,88 km 2 1907 1916
Marseille[* 1] Frankreich 0,8 km 2 1908 1908
Elektrischer Oberleitungs-Automobil-Betrieb Weidling Österreich 3,7 km 5 1908 1919
Gleislose Bahn Pötzleinsdorf–Salmannsdorf[* 2] Österreich 2,2 km 4 1908 1938
Elektrische Oberleitungsbahn Liesing–Kalksburg Österreich 3,8 km 4 1909 1920
Gleislose Bahn Preßburg–Eisenbrünnl [* 3] Ungarn (heute Slowakei) 5,8 km 6[* 4] 1909 1915
Gleislose Bahn Budweis Böhmen (heute Tschechien) 1,6 km 2 1909

Dobro, Marseille ne štejemo, ker je bil predstavitvena proga med svetovno razstavo.
Bratislavo (Preßburg) tudi ne štejemo, ker je bila takrat Slovaška pod Ogrsko.
České Budějovice (Budweis) so pričele obratovati skoraj istočasno kot Piranski trolejbus (27.10.1909)

Se pravi, da tudi če bi bil Piranski trolejbus izdelan po "System Elektro-Daimler-Stoll", vsekakor ne bi bila druga taka proga v Avstriji.

V "Parenzani za vse večne čase" namreč piše:

"Dne 24. oktobra je med železniško postajo v Sv. Luciji in Piranom prvič zapeljal novi trolejbus, druga taka proga v stari Avstriji."

Glede na to, da Piranski trolejbus ni bil zgrajen po sistemu "System Elektro-Daimler-Stoll", je sedaj to itak nepomembno, je pa zanimivo, saj vidimo, da so Pirančani kupovali trolejbus v času, ko še ni bil ne vem kako preizkušen. Trolejbusi zgrajeni po sistemu "Stoll" v letih 1903-1904 so vsi prenehali obratovati do 1906.

Piranski trolejbus je bil zgrajen po sistemu "Schiemann" (1901). Videli bomo, kakšne probleme so imele prve proge, zgrajene v Nemčiji, ki so jih po nekaj letih zaprli.


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8029
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 15.01.2018, 10:38

Pozdravljeni,

iz zgornjega prospekta za sistem "System Elektro-Daimler-Stoll" oziroma "System Mercédès-Électrique-Stoll" vidimo, da je na njemu fotografija trolejbusa v Gmündu:

Slika

Slika

Poleg tega vidimo v prospektu, da je bilo v Avstro-ogrski po Guglovem prevodu do 15.avgusta 1910 res 6 delujočih prog.

Slika

Vidimo tudi, da je seznam v wikipediji pravilen =D> =D>

Seveda Piranski trolejbus, ki je začel obratovati 24. oktobra 1909 ni vštet v to število delujočih prog po sistemu "System Elektro-Daimler-Stoll".

Piranski trolejbus je na seznamu trolejbusov, izdelanih po sistemu "Schiemann". Tudi v wikipediji.


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8029
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 15.01.2018, 21:36

Pozdravljeni,

kolikor bolj gledam ta "Schiemann"/"Siemens-Halske" pogon... :s2

Slika

Slika


..tem bolj mi paše v Piranski trolejbus :? :lol:

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8029
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Piranski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 18.01.2018, 2:08

Pozdravljeni,

glede na to, da je Piranski trolejbus dobavilo nemško podjetje "Gesellschaft für gleislose Bahnen Max Schiemann & Co." iz kraja Wurzen, lahko pogledamo, koliko trolejbusnih prog so zgradili do Piranskega trolejbusa:

Gleislose Bielathal-Motorbahn mit elektrischer Oberleitung Deutschland 4,4 km 500 V 1901- 1904
Kalkbahn Grevenbrück Deutschland 1,5 km – 1903 -1907
Veischedetalbahn Deutschland 8,0 km 600 V 1904 -1916
Gleislose Bahn Monheim–Langenfeld Deutschland 4,5 km – 1904-1908
Industriebahn Wurzen Deutschland 4,23 km 550 V 1905- 1928
Mühlenbahn Großbauchlitz Deutschland 1,02 km 130 V 1905 -1914
Elektrische gleislose Bahn Ahrweiler Deutschland 5,3 km 550 V 1906 -1917

Vidimo, da so trolejbuse po "sistemu Max Schiemann" začeli graditi leta 1901 in da so do leta 1906 zgradili že 7 prog. Nekatere so bile za osebni prevoz, nekatere za mešani, nekatere pa samo za tovorni promet.

Da je ta podatek v wikipediji točen, lahko vidimo iz dopisa podjetja "Gesellschaft für gleislose Bahnen Max Schiemann & Co.", ki se je pač moralo pohvaliti, koliko prog za trolejbuse je že zgradila do julija 1907, če je hotela dobiti posel :beg

Slika

Zopet nekaj novega :shock:

Našla se je na seznamu proga Lyon - Charbonnières-les-Bains :?:

Da ne bo potrebno popravljati še francoskih seznamov trolejbusnih prog :?:


Izgleda, da sta francoski izumitelj Charles Nithard (1868–1946) in Max Schiemann sodelovala pri gradnji zgoraj omenjene proge.

Izgledal pa je trolejbus takole...

Slika

Verjetno Siemens-Hallske elektromotor z Grisson gonilom, razlika je samo v tem, da je elektromotor tokrat spredaj.

Slika

Če pogledamo Siemens-Hallske elektromotor z Grissonovim gonilom, bi kar pasal v ta trolejbus...

Slika

pozdrav
Darko

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: Bing [Bot] in 8 gostov