Ljubljanski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 28.11.2019, 2:09

O:546730

Pozdravljeni,

da so podatki o prepeljanih potnikih za vojna leta 1914-1918 kar pravilna, nam kaže tudi bruto prihodek, ki smo ga našli v kot prilogo oceni stanja ljubljanskega tramvaja v letu 1926.

V poglavju Ljubljanski tramvaj po prvi svetovni vojni je v knjigi: "Ljubljanski tramvaj", 1990 ta zapis o tej oceni stanja:

citat:
" Mestna občina je bila leta 1925 nekemu zagrebškemu strokovnjaku naročila, naj oceni tedanje stanje in vrednost električne cestne železnice v Ljubljani.
Ugotovil je, da so vsa vozila in tudi vse ostale naprave, ki že ob zgraditvi niso bile dosti vredne, po manj kot 25 letih obratovanja dotrajale, tračnice so bile slabo položene na slabo pripravljen spodnji ustroj proge ter nepravilno dimenzionirane.
Pri poznejših pregledih poslovanja družbe se je ugotovilo..."

Ta strokovnjak iz Zagreba je bil res strokovnjak.
Njegovo ime je Ing. Adolf Košak, bil pa je direktor Zagrebškega tramvaja. Poročilo je poslal v Ljubljano 10.7.1926.
Direktor je bil od leta 1917 do leta 1939.
O tem poročilu bomo še govorili in ugotavljali, ali je povzetek v knjigi "Ljubljanski tramvaj" pravilen ali ne.

Nas trenutno zanima le medvojni čas 1914-1918.
Izgleda, da je mestni svet poslal vse podatke v Zagreb ali pa si jih je Ing.Košak pridobil na kakšen drug način :wink: :lol:

Ni važno, za nas je pomembno, da imamo podatke za bruto prihodke za vsa leta od 1901 do 1925.

Slika
Slika

Podatki o prihodkih so povzeti iz poslovnih poročil sprejetih na generalnih skupščinah.
Za leto 1913 in 1914 imamo tiskani verziji poročila in se številke o prihodkih 100% "pokrivajo" s tistimi iz poročila Ing. Košaka.

1913:
Slika

1914:
Slika

Če te prihodke v letih 1914-1918 primerjamo s prepeljanim številom potnikov v letih 1914-1918, vidimo, da so "na prvi pogled" nekako v sorazmerju... :wink:

Slika

Število prepeljenih potnikov leta 1913 v primerjavi z letom 1918 se je povečalo za okoli 5 in pol krat :shock:
Ravno za toliko (5,5 krat) se je v tem razdobju povišal tudi prihodek :shock: :shock:
(glej popravek v naslednjem postu: STIB)

Podobno povečanje števila prepeljanih potnikov je bilo v Zagrebu. Leta 1910 je bil zagrebški tramvaj elektrificiran.
Število potnikov:
leta 1911: 4,120.829
leta 1915: 8,024.290
leta 1918: preko 20 milijonov potnikov
1919: 13. milijonov
podatki so iz knjige: 25 GODINA RADA GRADSKE ŠTEDIONICE OPĆINE SLOB. I KR. GLAVNOG GRADA ZAGREBA U ZAGREBU, 1939
Na voljo so vi zaključni računi za zagrebški tramvaj v obdobju 1909 do 1914 v knjigi: Zagrebačka gradska općina i njezin odnošaj prema Zagrebačkom električnom tramvaju dioničarskom društvu, Zagreb 1915; dosegljivo na spletu: https://katalog.kgz.hr/pagesResults/bib ... d=11017769

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 29.11.2019, 0:50, skupaj popravljeno 3 krat.
Uporabniški avatar
STIB
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 406
Pridružen: 18.04.2006, 11:57
Kraj: Zagreb, HR

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a STIB » 28.11.2019, 14:39

Mali popravek:
železocestnik napisal/-a:Število prepeljenih potnikov leta 1913 v primerjavi z letom 1918 se je povečalo za okoli 5 in pol krat
Število prepeljenih potnikov leta 1918 v primerjavi z letom 1913 se je povečalo za okoli 5 in pol krat
8)
lp iz Zagreba
ZDRU
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 28.11.2019, 23:04

STIB, pozdravljen,

ja, me veseli da podrobne berete moje zapise.

Mislim, da sem to razmerje povečanja dodal k postu danes zjutraj po zajtrku. Logika mi še ni delovala :wink: :lol:
Zjutraj delujem 20%-no #-o

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 29.11.2019, 23:40

O:547300

Pozdravljeni,

število prepeljanih potnikov imamo na voljo za čas vojne 1914 do 1918 tudi za celovški tramvaj.
Tudi v Celovcu je bilo povečanje prometa leta 1918 v primerjavi z letom 1913 precejšnje, okoli štirikratno :!:

Poglejmo si podatke iz knjige Gerhard Mayr, Hansgeorg Prix: Die Klagenfurter Strassenbahn, Celovec 1982:

1913: 1,647.000
1914: 1,826.000
1915: 2,030.000
1916: 2,995.000
1917: 4,472.000
1918: 6,756.000
1919: 7,317.000

Slika
Do leta 1910 je bil v Celovcu samo konjski tramvaj.

Za Celovec imamo vsaj podatke, zakaj se je tako povečal promet potnikov.

Predvsem zaradi prevoza potnikov z glavnega kolodvora v Celovcu do vojaških bolnišnic v Zahodni šoli (Westschule), Waisenhaus kasarni, Koncertni hiši in Bismarkovi šoli.
Za čas vojne so dobili dovoljenje Generalne inšpekcije avstrijskih železnic, da lahko pripnejo motornemu vozilu celo tri zaprte prikolice.

Takšna situacija z ranjenci je morala biti tudi v Ljubljani. :idea:

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 30.11.2019, 1:24

Pozdravljeni,

iz poslovnega poročila za leto 1914 izvemo še nekaj zanimivosti:

Slika

Glede na manjše število prevoženih kilometrov v letu 1914 in višji prihodek od vozovnic, nam poročilo pove, da je dosežen višji prihodek na kilometer kot v letu 1913:

1913: 32,0 hellerjev/beličev na km
1914: 35,9 hellerjev (beličev)/km

Na prevoženi kilometer pa je bilo v letu 1914 prepeljanih več potnikov kot leta 1913:
1913: 2,63
1914: 3,04

Seveda se lahko igraš s kazalniki, če imaš na voljo število prevoženih potnikov, število prevoženih kilometrov in prihodek od vozovnic :idea: :pamet
Tisti trenutek, ko nimaš enega od teh treh podatkov, je konec igric :!:

Sedaj pa pride najvažnejši stavek:

"Der Verkehr wickelte sich technisch vollkommen anstandlos ab."
v prevodu:
"Promet se je odvijal tehnično brez zadržkov."
SMD je vplačala 30.000 kron

Človek bi rekel, da se ta stavek popolnoma "pokriva" s stavkom, ki ga je navedel avtor knjige "Ljubljanski tramvaj", 1990, T. Brate za čas prve svetovne vojne:

citat:
"Do konca prve svetovne vojne je tramvaj redno obratoval brez znanih ali omembe vrednih dogodkov."

Kot da bi avtor Ljubljanskega tramvaja prebral samo zgornji stavek v poslovnem poročilu za leto 1914 in nič drugega.
Ne levo, ne desno :wink: :lol:

Poročilo nadaljuje z navajanjem podatkov, ki smo jih pričakovali o prevozu ranjencev:
Cestna železnica se je podredila zahtevam prevozov ranjencev do vojaške bolnice, ki jih je organiziral Rdeči križ. Vozili so izredni vozovi, pa tudi plansko določene vožnje so bile razpisane za prevoz ranjencev. Za člane Rdečega križa so veljale znižane cene vozovnic.

V knjigi »Patriae ac humanitati!«: Zdravstvena organizacija v zaledju soške fronte, avtorja Miha Šimac, Katarina Keber piše Miha Šimac za leto 1914:
"Po časopisnih poročilih je do konca leta 1914 prišlo v Ljubljano preko 8.000 ranjencev, skoraj 9.000.
Rdeči križ navaja za leto 1914 transportno kolono v Ljubljani, ki je spravila v razna oskrbovališča 11802 ranjence in bolnike."
Veliko ranjencev so prepeljali tudi gasilci in meščani Ljubljane, vključeni v Rdeči križ.
Ljubljanski garnizijski bolnici so odobrili 100 vozovnic brezplačno, na katerih je "participiral" Rdeči križ.

Slika
Sprejem 315 ranjencev na ljubljanskem kolodvoru, 11. 11. 1914 (Ilustrirani glasnik, 17. 12. 1914). Objavljeno v: Kranjska v prvem letu vélike vojne, Bolnišnice, Barbara Pešak Mikec; ZAL: http://www2.sistory.si/publikacije/razs ... /ch07.html

SMD je vplačala 30.000 kron na račun prvega avstrijskega vojnega posojila.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 01.12.2019, 2:14

O:547700

Pozdravljeni,

ker se je tramvajski promet odvijal "tehnično brez zadržkov" so prišle na vrsto manj pomembne zadeve...

Magistrat je pripravil dopis obratnemu vodstvu električne cestne železnice v Ljubljani dne 14.10.1915, odposlal pa 21.10.1915, ko so vse službe magistrata podala mnenja.

Ena izmed zadev je bilo slabo stanje tabel za označevanje postajališč.

Kaj so napisali ?

"Podpisani mestni magistrat se je prepričal, da so table "Postajališče-Haltestelle" električne cestne železnicev tako slabem stanju, da ne odgovarjajo več namenu.

Za domačine, ki vedo, kje tramvaj postane, je to vseeno, ne pa za tujce in vojake, ki se sedaj vsak dan menjavajo in jih je na tisoče.

Pri Bavarskem dvoru in Florijanski ulici stoji le še drog, tabla je cela proč odbita. Na Dolenjski mitnici ni sploh nobenega znaka več, kje je bila tabla.
Mestni magistrat Vas pozivlja, da napravite nove železne ali pa vsaj provizorične lesene, dobro vidne table, kjer so pokvarjene.

SMD je odgovorila 25.11.1915, da so že ugodili želji magistrata in zamenjali table."

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 01.12.2019, 12:52

O:547800

Pozdravljeni,

zgornji dopis magistrata se nadaljuje:

"Nadalje se opozarja, da obstoji velik nedostatek v tračnicah na Marijinem trgu pri prehodu iz Sv. Petra ceste v Wolfovo ulico. Tukaj se križa omenjena zveza normalno na progo električne cestne železnice in zgodilo se je že neštetokrat, da je obtičal konj s podkvo v zarezi kolesnice, padel in si pokvaril nogo ali vsaj kopito.
Napornega dela je potem vselej treba, da se konja reši iz mučnega položaja in odpravi prometna zapreka.
Temu nedostatku bi se lahko odpomoglo, ako bi se le v kratki progi med mostom in frančiškansko cerkvijo položilo druge, nekoliko širše kolesnice.
Magistratu so radi tega že došle tudi razne pritožbe z vojaške strani.
Mestni magistrat mora preureditev tega kosa proge iz javnih varnostnih ozirov naravnost zahtevati."

Jasno je bilo, da bo SMD odgovorila, da imajo takšne tirnice tudi v drugih mestih, pa ni nobenih problemov.
Magistrat pa so opozorili, da obstaja drug problem, da se kočijaži ne držijo pravil in ne prečkajo tirov kolikor je možno pravokotno na tir.
Sporočili so, da ne morejo ugoditi želji magistrata, glede na to, da imajo vgrajene tirnice, ki jih je predpisal državni nadzorni organ.


Zadeva je bila "ad akta", mi pa se selimo na večjo, pomembnejšo zadevo:
-zaključni račun za leto 1914
-popravek zaključnih računov SMD za leta 1911 in 1913

Seveda nas matra firbec, zakaj je bilo potrebno spremeniti zaključne račune za leti 1911 in 1913, spejete na genalnih skupščinah na Dunaju, 20.6.1912 in 25.6 1914 :?:

V obeh letih sta bila dobička omembe vredna. Kaj pa po popravku :?:

Se nadaljuje...

Slika

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 02.12.2019, 2:13

O:548000


Pozdravljeni,

Mestni svet v Ljubljani je prejel dopis SMD iz Dunaja z dne 22.9.1915, v katerem so podali zaključni račun za leto 1914 in tudi zaključna računa za leti 1911 in 1913, ker so ju »pozabili« poslati.
Šli bomo po vrsti in si najprej pogledali zaključni račun za leto 1914, ki ga je SMD poslal 22.9.1915:

Slika
Slika

Vidimo, da je bila v letu 1914 zguba v znesku: 15.630,90 Kron.



Ta zgornji zaključni račun za leto 1914 ni v skladu z zaključnim računom, ki ga je sprejela Generalna skupščina SMD na Dunaju dne 25.6.1915:

Slika

Slika
Slika

Zaključna računa sta drugače zastavljena, zato nekaterih podatkov ne moremo primerjati.
Prihodek od vozovnic je enak v obeh primerih: 135.214,16 Krone.
Ni pa v prvem zapisano drugih prihodkov med prihodki.
Poleg tega je pri zaključnem računu med stroške vpisan napetostni pretvornik, ki ga je pravzaprav kupila občina Ljubljana, oziroma ga odplačuje.
Tudi stroške za upravo in delavce ne moremo primerjati iz ne vem katerega razloga.
Nekateri stroški pa niso definirani, tako da primerjave ne moremo narediti.

Je pa pri zaključnem računu, ki ga je sprejela Generalna skupščina dne 25.6.1915 na Dunaju rezultat:

dobiček v letu 1914 v znesku: 3.989,87 Kron


Ker je bil v letu 1913 dobiček: 61.237,26, ki se je prenesel v leto 1914, se je morala Generalna skupščina odločiti, kaj bo naredila s skupno 65.227,13 Kron.
Odločila se je, da se prenese v leto 1915 61.237.26 Kron, razlika gre v dva fonda.

Torej imamo za leto 1914 dobiček po zaključnem računu, sprejetem na Generalni skupščini, po zaključnem računu, ki je bil poslan občinskemu svetu pa izgubo.

Do sedaj so šli zaključni računi SMD brez problema "skozi" mestni svet. Župan je poslal zaključni račun obratovodji Mestne elektrarne, ki ga je pregledal, poročal o njem na mestnem svetu in tako je vedno šel "skozi".

Tokrat pa je bil župan zmeden. Naenkrat je moral dati v sprejem občinskemu sveti kar 3 zaključne račune naenkrat.
Zahteval je od SMD, da mu preskrbi določena pojasnila v zvezi z zaključnimi računi.
Glede na to, da je rezultat po zadnjih poslanih zaključnih računih, posebno za leto 1914, zelo slab in da so bili izkazani v letih 1907, 1909, 1910, 1911 in 1912 dobički, kaže izračun za leto 1913 izgubo v znesku 6.544,74 Kron, za leto 1914 pa celih 15,630,90 Kron. Napisal je, da na osnovi poslanih podatkov ne more zagovarjati zaključnih računov.
Dodatno je napisal, da je bil promet v letu 1914, prihodki pa so bili manjši kot leta 1911 in 1913. Poleg tega je zahteval tudi poročila o nekaterih stroških, ki naj bi se nerazumljivo povišali v letu 1914.
Poleg tega je tudi zapisal, da bi bilo v bodoče zaželeno, da dobi občina zaključni račun pravočasno, sicer lahko to izgleda, kot da uprava SMD potrditev s strani občine jemlje za prazno formalnost.
Župan je dopis pripravil 30. septembra 1915, odposlan je bil na Dunaj 1.10.1915.

Odgovor SMD je bil napisan na Dunaju z datumom 6. oktober 1915.

Ker je odgovor kar obširen, bo moral počakati na jutri...

Seveda so se morali opravičiti, zakaj sta bila poslana zaključna računa za leti 1911 in 1913 :oops:

Morda bomo izvedeli kaj novega :-k


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 02.12.2019, 17:21

O:548200

Pozdravljeni,

poglejmo si začetek odgovara SMD iz Dunaja z dne 6.10.1915.

Najprej so se morali oprostiti županovemu uradu...skoraj pol strani :wink:

Slika

Izvemo marsikaj novega:
"Še enkrat obžalujemo, da je prišlo do neprijetne napake, da smo spregledali in nismo pravočasno poslali izračuna uspešnosti za leta 1911 in 1913.
Pripomnili bi radi, da za upravljanje tramvajske družbe v Ljubljani nimamo svojega biroja na Dunaju. Za nas opravlja ta dela gospod, ki ga preskrbi ena izmed prijateljskih podjetij.
Zaradi njegovega dnevno preosežnega dela je prezrl pravočasno pripraviti osnove za izračun uspešnosti.
V prihodnje bomo poskrbeli, da bo izračun uspešnosti vedno poslan takoj po sprejemu zaključnega računa na Generalni skupščini.
Prosimo še enkrat, da oprostite zamudi."

Torej novosti:
- maksimalno se varčuje in delniška družba nima nobenega zaposlenega v upravi na Dunaju
- naučili smo se nekaj novega: to dvoje ni enako:
Erfolgsrechnung = izračun uspešnosti ljubljanskega tramvaja
Geschäftsabschluss = zaključni račun družbe SMD (Allgemeine Österreichische Kleinbahn Gesselschaft Wien)

Slika
Slika

Pripeli so zraven zaključne račune, spejete na Generalnih skupščinah za leta 1911, 1913 in 1914.
Zraven pa so pripisali:
"Ni nam potrebno posebej omeniti, da zaključni račun Allgemeine Österreichische Kleinbahn Gesellschaft ni popolnoma enak izračunu uspešnosti ljubljanskega tramvaja..."

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 03.12.2019, 1:03, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 03.12.2019, 0:35

O:548300

Pozdravljeni,

dokopali smo se do spoznanja, da obstajajo različni prikazi finančne uspešnosti za podjetje (Ljubljanski tramvaj) in delniško družbo Allgemeine Österreichische Kleinbahn Gesellschaft na Dunaju, ki je lastnik podjetja Ljubljanski tramvaj.
Za delniške družbe veljajo drugi računovodski predpisi. Iz tega tudi izhaja različni prikaz poslovanja v enem letu.

Za nas je to izredno pomembno, saj ne moremo primerjati teh dveh izidov.
V kolikor torej nimamo podatkov, da je dobiček/izguba kazalnik delniške družbe oz. podjetja, teh podatkov ne moremo primerjati med sabo.
V bistvu je to tako kot z jabolki in hruškami. Kot smo videli pri letu 1914, imamo pri prikazu poslovanja delniške družbe dobiček, pri poslovanju podjetja "Ljubljanski tramvaj" izgubo.

Kot ste že videli, sem iz tabel že izločil stolpec dobiček/izguba, saj sem imel različne podatke. Za ene sem vedel, da so iz poslovnih poročil, sprejetih na Generalni skupščini, torej dobički/izgube delniške družbe, pri drugih podatkih pa nisem imel izvora podatkov, zato sem raje stolpec dobiček/izguba do nadalnega izpustil iz tabel.

Najti pa moramo pravilne slovenske izraze za Erfolgsrechnung in Geschäftsabschluss.

Začel sem brskati po slovenski wikipediji in ugotavljam, da je zelo uboga na tem področju. :(
Če slovenski ekonomisti ne znajo napisati slovenskih člankov v wikipedijo, bi lahko vsaj prevedli članke iz nemške in angleške wikipedije.
Bi rekel, da so leni [-X
Vprašanje je, kdo je bolj len, tehniki ali ekonomisti :?:

Mislim, da bi tukaj lahko nekaj naredila "pozitivna država". V interesu države je, da se pogovarjamo z istimi besedami in da potem ista beseda vsakemu pomeni isto.
V državi poteka toliko in toliko projektov, ki jih financira država ali vsaj sofinancira. Ena od zahtev bi morala biti za nadaljevanje finaciranja, da vsak tisti, ki ga financira država s svojega projekta vpiše v slovensko wikipedijo geslo, ki je enako kvalitetno kot nemško/angleško. Pika :!:
Tudi od vseh drugi, ki živijo na račun države, bi morala država zahtevati vpis gesel s področij, ki jih pokrivajo. Tudi od društev, ki prejemajo podporo.
Nobene diplome. magisterija ali doktorata brez vpisa gesel iz teh del v wikipedijo ni več možno :!:
Kakšen problem pa je to? Noben, samo copy-paste tistega, kar itak mora pojasniti v diplomi, magisteriju ali doktoratu.
Če bi naredili to, bi bili mnogo boljši od sosednjih držav, pa še od katere druge v EU.
Upam, da kakšen poslanec bere tale post, da bo predlagal poslansko pobudo :lol: :lol:


Edino, kar sem našel pri geslu: dobiček
"Dobiček je razlika med prihodki in stroški. Prihodki morajo biti večji od stroškov, če želi imeti podjetje dobiček v obratnem primeru ima podjetje izgubo.
Prihodek je izkupiček, ki ga podjetje od prodaje dobrin oziroma storitev. Stoški, pa so vsa bremena, ki jih ima podjetje za nakup proizvodnih faktorjev (delo, energija, kapital, dobrine, storitve)."

To je vse o dobičku v slovenski wikipediji. Glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dobi%C4%8Dek
V nemški enciklopediji je to cela znanost =D>
Zgornji stavek se v nemški wikipediji glasi:
"Gewinn oder Ergebnis ist in der Wirtschaftswissenschaft der Überschuss der Erträge über die Aufwendungen eines Unternehmens. Ein negativer Gewinn heißt Verlust.

Nadalje sem našel v slovenski wikipediji:
bilanca stanja (škrbina): https://sl.wikipedia.org/wiki/Bilanca_stanja

Sem pa našel v mali šoli investiranja - analiza bilance uspeha/Mala škola investiranja - analiza bilansa uspeha
glej: https://web.archive.org/web/20111116230 ... -uspeha/17

citat:
"Naučite da čitate izmedju redova
U svakom momentu treba znati da iza brojeva stoje realni poslovi. Nekada je to roba, nekad usluge a nekad se prethodno zaradjeno reinvestira na tržištu kapitala. Dakle, pre nego što krenete da sabirate, oduzimate i izračunavate racio brojeve upoznajte se sa privrednom granom u kojoj kompanija posluje. Proučite inpute koje kompanija koristi da proizvede output na osnovu koga stvara prihode. Ako imate dovoljno vremena, proučite proizvodni proces kompanije i u skladu s tim analizirajte stavke u bilansu.

Finansijsko izveštavanje je umetnost
Kompanije se u zavisnosti od svojih karatkoročnih ciljeva trude da utiču na veličinu svojih prihoda i rashoda , nekad u pracu povećanja a nekada (češće) u pravcu smanjenja neto dobiti. Mogućnosti za legalnu izvedbu prethodno navedenog su nesagledive. Ubrzana amortizacija (rashodovanje osnovnih sredstava), tempiranje nabavki, momenat knjiženja prihoda (prilikom fakturisanja, prilikom isporuke robe, po naplati potraživanja), momenat knjiženja rashoda...Treba biti oprezan i obratiti posebnu pažnju u situacijama kada bilo koja od stavki naglo promeni svoju vrednost dok obim posla ostaje isti ili približno isti. Ponekad je za ovakve analize neophodna stručna konsultantska pomoć."

Torej dve pomembni ugotovitvi:
- pri prikazu poslovanja se je potrebno naučiti brati številke med vrsticami
- poslovna poročila so cela znanost, kako prikazati poslovanje tako, kot ti odgovarja v določenem trenutku

:idea: :lol:

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 03.12.2019, 2:35, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 03.12.2019, 1:50

Pozdravljeni.

z odgovorom delniške družbe moramo nadaljevati, sicer nikamor ne pridemo :roll:

Med drugim so zapisali, da lahko občina Ljubljana kadarkoli zahteva pojasnila za posamezne podatke iz poslovnega poročila delniške dužbe A.Oe.K.G = Allgemeine Österreichische Kleinbahn Gesellschaft - mi prevajamo enostavno SMD =Splošna maloželezniška družba.

Sledi odgovor na županovo vprašanje, kako je možno, da so bili prihodki od vozovnic leta 1914 nižji kot leta 1913, kljub temu, da je bilo prepeljanih v letu 1914 več potnikov kot leta 1913.

A.Oe.K.G/SMD je podal podrobno tabelo, koliko potnikov se je prepeljalo s posamezno vrsto vozovnic =D>

Slika

Sledi še podrobno pojasnilo za tistega, ki ne vidi takoj razlike :wink: :lol:

Kljub temu, da so leta 1914 prepeljali 1,143.371 potnikov, leta 1913 pa 1,124.608 torej 18.763 potnikov več, je bil prihodek od vozovnic v letu 1914 za 1.790,62 kron manjši.

A.Oe.K.G/SMD razlaga zakaj:

" Z najcenejšimi vozovnicami po 6 in 10 hellerjev/beličev se je v letu 1914 prepeljalo 44.846 potnikov, kar je več kot leta 1913.
Vse ostale kategorije vozovnic (dražje) pa prikazujejo manjše število voženj - za 18.763 manj kot leta 1913.
Večji prihodek od 22.671 voženj po 10 h in 22.175 voženj po 6 h ni bilo dovolj, da bi pokrilo izpad pri 18.763 vožnjah z dražjimi vozovnicami.
Nastala je razlika/izpad prihodka v letu 1914 v primerjavi z letom 1913 v znesku 1.790,62 kron, kljub povečanemu prometu (številu prepeljanih potnikov)."

To je sedaj obrazložitev za telebane. Zadostovala bi tabela.
Vendar: kako si lahko predstavljaš številke iz poslovnega poročila, če nimaš na razpolago teh številk. In župan jih ni imel in postavil je pravo vprašanje. [-o<
Drugače pa razmišljaš tako: ali je tipkarska/tiskarska napaka ali pa te želijo peljati žejnega čez vodo :idea:

Če ne bi župan zastavil tega vprašanja, nikoli ne bi vedeli, koliko potnikov se je prepeljalo s kakšno vozovnico :!:
Arhiv SMD/Viator/LPP je namreč tako obubožan (škartiran, razvlečen s strani zainteresiranih itd.), da takih podatkov tam ne najdemo. Je pa sedaj večina arhiva v hrambi v ZAL (Zgodovinski arhiv Ljubljana),ki hrani tudi arhiv magistrata, kjer so tudi dopisi v zvezi s tramvajem. Nekaj gradiva (predvsem projekte) hrani tudi Arhiv Slovenije.
Kaj se je zgodilo z arhivom A.Oe.K.G/SMD zaenkrat ne vem.


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 04.12.2019, 1:25

O:548700

Pozdravljeni,

glede na to, da je zgoraj tabela samo v nemščini, si pomagamo pri vrsti kart z zimskim voznim redom iz leta 1913:

Slika

Slika

Vidimo, da so bile cene leta 1913 enake tistim leta 1914.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 05.12.2019, 0:27

O:549000

Pozdravljeni,
poglejmo si "zaključna računa" za leti 1913 in 1911, ki sta obravnavana skupaj z letom 1914.
Prikazujemo razliko med "zaključnim računom" za podjetje SMD (Ljubljanski tramvaj) in za delniško družbo SMD (A. Oe. K.G.Wien). Računa sta različna, ker so računovodski predpisi za delniške družbe drugačni kot za podjetja.

Najprej si poglejmo leto 1913:

"zaključni račun" za podjetje SMD (Ljubljanski tramvaj):

Slika

Vidimo, da je zguba v znesku: 6.544,74 Kron.


Poglejmo še "zaključni račun" delniške družbe Allgemeine Österreichische Kleinbahn, Dunaj (A.Oe.K.G.) za leto 1913:

Slika

Vidimo, da je dobiček delniške družbe za leto 1913 v znesku: 13.801,10 Kron.

K dobičku je potrebno prišteti še prenos dobička iz leta 1912: 55.519,85 Kron.
Po porazdelitvi denarja po fondih se je generalna skupščina odločila, da bo ostanek dobička v znesku 61.237,26 Kron prenesla v leto 1914.

pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 05.12.2019, 9:23, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 05.12.2019, 0:57

Pozdravljeni,

poglejmo "zaključna računa" še za leto 1911:

Primerjamo "zaključni račun" za podjetje Ljubljanski tramvaj in za delniško družbo A.Oe.K.G. Dunaj.

Najprej za podjetje za leto 1911:

Slika

Vidimo, da je bil dobiček podjetja v znesku: 515,01 Krone. Minimalen, ni pa zguba.


Poglejmo si še z"zaključni račun " za delniško družbo A.Oe.K.G. Dunaj:

Slika

Vidimo, da dobiček delniške družbe za leto 1911 znaša 8.033,23 Krone.
Temu dobičku se pripiše še prenos dobička iz prejšnjega leta (1910), v znesku 78.528,95 Kron.
Po oblikovanju skladov se je generalna skupščina odločila, da se ostanek dobička v znesku 48.748,67 Kron prenese v naslednje leto 1912.


Če povzamemo dobičke/izgube iz obeh "zaključnih" računov za leta 1914, 1913 in 1911, ki jih je splošna avstrijska maloželezniška družba na Dunaju poslala mestnemu svetu v potrditev, vidimo, da je pri zaključnih računih za podjetje Ljubljanski tramvaj izguba, samo v letu 191 malenkostni dobiček, pri "zaključnih računih" delniške družbe pa vsa tri leta primeren dobiček.

dobiček/izguba podjetja ljubljanski tramvaj:
1914: - 15.630,90 Kron
1913: - 6.544,74 Kron
1911: 515,01 Kron

Vsi so buljili v te rdeče številke in ni jim bilo jasno, kako je to možno.

Pogledati si bomo še ostale podatke delniške družbe A.Oe.K.G. Dunaj, ki jih je zbrala za vsa tri leta:

Slika
Slika
Dopis je podpisal član nadzornega sveta A.Oe.K.G. Dunaj, Raimund Sopauschek, višji inženir pri Siemens-Schuckert Werke, Dunaj.

Če gremo po vrsti od zgoraj navzdol:
- število potnikov, ki so plačali z vozovnico
- število brezplačnih potnikov
- največje število prodanih vozovnic v mesecu
- najmanjše število prodanih vozovnic v mesecu
- prevoženi kilometri
- poraba električne energije v kWh


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9051
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 06.12.2019, 0:45

O:549300


Pozdravljeni,

od zahtev ljubljanskega župana za pojasnila v zvezi z "zaključnimi računi" za leta 1911, 1913 in 1914 smo si že pogledali zahtevo za pojasnitev manjšega prihodka od vozovnic pri povečanem številu prepeljanih potnikov.
Delniška družba A.Oe.K.G iz Dunaju je županu lepo razložila, zakaj ni povišanega dohodka od prodaje vozovnic.
Preostane nam vpogled v še eno županovo zahtevo za pojasnilo...


železocestnik napisal/-a:O:548000

Pozdravljeni,

Mestni svet v Ljubljani je prejel dopis SMD iz Dunaja z dne 22.9.1915, v katerem so podali zaključni račun za leto 1914 in tudi zaključna računa za leti 1911 in 1913, ker so ju »pozabili« poslati.
...
Do sedaj so šli zaključni računi SMD brez problema "skozi" mestni svet. Župan je poslal zaključni račun obratovodji Mestne elektrarne, ki ga je pregledal, poročal o njem na mestnem svetu in tako je vedno šel "skozi".

Tokrat pa je bil župan zmeden. Naenkrat je moral dati v sprejem občinskemu sveti kar 3 zaključne račune naenkrat.
Zahteval je od SMD, da mu preskrbi določena pojasnila v zvezi z zaključnimi računi.
Glede na to, da je rezultat po zadnjih poslanih zaključnih računih, posebno za leto 1914, zelo slab in da so bili izkazani v letih 1907, 1909, 1910, 1911 in 1912 dobički, kaže izračun za leto 1913 izgubo v znesku 6.544,74 Kron, za leto 1914 pa celih 15,630,90 Kron. Napisal je, da na osnovi poslanih podatkov ne more zagovarjati zaključnih računov.
Dodatno je napisal, da je bil promet v letu 1914, prihodki pa so bili manjši kot leta 1911 in 1913. Poleg tega je zahteval tudi poročila o nekaterih stroških, ki naj bi se nerazumljivo povišali v letu 1914.
Poleg tega je tudi zapisal, da bi bilo v bodoče zaželeno, da dobi občina zaključni račun pravočasno, sicer lahko to izgleda, kot da uprava SMD potrditev s strani občine jemlje za prazno formalnost.
Župan je dopis pripravil 30. septembra 1915, odposlan je bil na Dunaj 1.10.1915.

pozdrav
Darko


Pri tej županovi zahtevi pa se je izkazalo, da županovi sodelavci oz. župan sam niso preveč vešči računstva :roll:

Kaj se je zgodilo :?:

V dopisu delniški družbi A.Oe.K.G na Dunaju je 30 9.1915 zapisal, da so se stroški za obratovanje in vzdrževanje tramvaja v letu 1914 povečali za celih 20.000 v primerjavi z letom 1911.
V letu 1914 so se povečali na 70.704,48 Kron.
V dopisu pa ni napisal, kolikšni so bili leta 1911, zapisal je samo, da so za celih 20.000 Kron višji kot leta 1911.
Povdarek je bil na "celih" 20.000 Kron, kar pomeni, da naj bi razlika presegla znesek 20.000 Kron. Ne za veliko, sigurno pa za toliko, da bi bila ševilka vsaj malo višja kot 20.000 Kron.

To razliko lahko mi sami preverimo, glede na to, da imamo iste dokumente, ki jih je imel v rokah župan ali njegov sodelavec.

Obratovalni in vzdrževalni stroški (Betriebs- und Unterhaltungs Kosten) v letu:
1914: 70.704,48 Kron
1913: 62.303,85 Kron
1911: 59,118,21 Kron

Če odštejemo obratovalne stroške za leto 1911 od obratovalnih stroškov za leto 1914 dobimo razliko:

70.704,48 - 59.118,21 = 11.586,27 Kron

Ta razlika vsekakor ni "celih" 20.00 Kron :!:

Izgleda, da je prišlo do pomote pri računski operaciji odštevanje.
Morda se je zmotil pri odštevanju za 10.00 Kron, ali pa je vzel kje napačen podatek za leta 1911 :?:

To napako je županu predstavil v odgovoru član nadzornega sveta delniške družbe A.Oe.K.G na Dunaju.

Odgovor se glasi:
" Obratovalni in vzdrževalni stroški tramvaja se niso povišali med leti 1911 in 1914 za celih 20.000 Kron, kot je zapisano v vašem cenjenem dopisu, ampak samo za 11.586,27 Kron, kot izhaja iz obeh "zaključnih računov" za leti 1911 in 1914.
Razlaga za povišanje te postavke pa je v tem, da se z leti uporabe naprave povečujejo stroški za vzdrževanje naprave v brezhibnem obratovalnem stanju.
Ta pojav se ne kaže samo pri ljubljanskem tramvaju, ampak se povečujejo stroški z leti obratovanja pri vseh prometnih podjetjih.
Naraščajoči stroški vzdrževanja zgornjega ustroja in voznih sredstev je glavni vzrok za povečanje postavke "obratni stroški in stroški vzdrževanja".
V kolikor pogledate i "zaključne račune" iz prejšnjih let, lahko vidite, da je ta postavka v stalnem naraščanju.

V letu 1914 smo opravili obsežna vzdrževalna dela na tirih in na voznem parku, ki so zahtevala velika finančna sredstva.

Zaključek:
Upamo, da smo vam z zgornjim pojasnilo ponudili željeno razlago.
Vsak trenutek smo na razpolago za nadaljna poročila.

To je konec lekcije :!:

V bistvu se je župan s to računsko napako malo osmešil, po drugi strani pa je le dobil strokoven odgovor, da se stroški vzdrževanja z leti obratovanja naprave povečujejo.

V glavnem je imel župan zadeve dovolj in je 19. oktobra 1915 zadevo prepustil finančnemu odseku občinskega sveta, načelniku gospodu podžupanu dr. Karlu Triller-ju.

Zapisal mu je:
"V pregibu izročam cenjenemu oddelku poročilo "Splošne avstrijske družbe malih železnic" o uspehih obrata električne cestne železnice v Ljubljani v letih 1911, 1913 in 1914 v blagohotno posvetovanje ter poročanje občinskemu svetu.
Prilagam predspise s poročili o uspehih za leta 1906, 1907, 1909, 1910 in 1912, prepis pogodbe z električno cestno železnico in pa pojasnila gori navedene družbe k neugodnim rezultatom leta 1913 in 1914, ki sem jih zahteval."
podpis župana: Dr. Ivan Tavčar

pozdrav
Darko

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov