Ljubljanski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3495
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a mkx » 22.11.2015, 11:54

železocestnik napisal/-a:V kolikor bi bilo zanimanje, lahko iz knjige poskeniram še gradivo o živosrebrnem usmerniku.

Od kdaj pa je take stvari tukaj spraševati? Hočemo poskenirano gradivo! Nekateri po izobrazbi pač nismo "električisti" ...
LP, Metod
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3334
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 22.11.2015, 13:42

železocestnik napisal/-a:Jaz ne pišem knjige o zgodovinskem razvoju pretvarjanja izmenične napetosti v enosmerno :wink:


Tukaj se pač ne moremo pogovarjati z univerzitetnimi izrazi, pa čeprav so smiselno še tako pravilni. Uporabljamo pač pogovorni jezik.

pozdrav
Darko


Saj nisem misli, da boš/pišeš knjigo. Če bo kdo, kdaj iskal kaj za kakšno knjigo.
:wink:


Prevedeno je "freiheit" al kako že. Ampak glavno da se zastopi, da si nekaj pretvoril z rotacijo (vrtenjem) in ne tako, kot danes, ko poslušaš oktave na lokomotivah kot posledica harmonikov. :lol:

Mogoče pa @terminator še postreže s kakšno bolj strokovno besedo.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9122
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 22.11.2015, 13:46

163600

No, pa dajmo...

Slika


Slika
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika


Še o enokotvenemu pretvorniku.
To ime za ta rotacijski stroj je uporabljal tudi Milan Vidmar v knjigi: Delovanje električnih strojev, Ljubljana 1955 ki je pravzaprav prevod njegove znane knjige "Wirkungsweise elektrischer Maschinen". Napisal jo je v poletnih mesecih 1927. leta ob Bohinjskem jezeru, pri Sv. Duhu, izdala pa svetovno znana založba J. Springer v Berlinu spomladi 1928. leta.

Knjigo so uporabljali v tistem času za učbenik na nemških tehniških visokih šolah.

Je pa enokotvenemu pretvorniku posvečenih v knjigi kar 12 strani. Zadeve niso tako enostavne :roll:


pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 22.11.2015, 14:17, skupaj popravljeno 1 krat.
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 22.11.2015, 14:01

Pozdrav

Hvala, @ŽC, za ta sken iz knjige. Je notri zanimiv podatek, namreč to, da se da enokotveni rotacijski pretvornik "pripraviti" do tega, da dela na AC strani s cos fi=1. Me zanima, kako se tukaj odrežejo živosrebrni pretvorniki.

P.S. Sem vmes ravno kosilo pojedel, pa me je @ŽC prehitel....

P.P.S. O cos fi pa nič ne piše :( ....

LP

Jože
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9122
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 22.11.2015, 18:27

163700



Jože, pozdravljen,

zopet je potrebna knjiga iz ŽC knjižnice. Dosegljiva je tudi v nedeljo, vendar težko. Večino knjig imam že v omarah za obleko, globoke so 60 cm, tako da gredo knjige že v tri vrste :roll:

Barbarpapa1 napisal/-a:
... zanimiv podatek, namreč to, da se da enokotveni rotacijski pretvornik "pripraviti" do tega, da dela na AC strani s cos fi=1. Me zanima, kako se tukaj odrežejo živosrebrni pretvorniki.

P.P.S. O cos fi pa nič ne piše :( ....

LP

Jože



Odgovor o cos fi pa dobiš iz Biblije, ki jo ima vsak strojnik (in mehatronik Tono)...torej iz: Dubbel-sa (Dubbels Taschenbuch für den Maschinenbau, Springer Verlag). Jaz imam na razpolago 11. izdajo iz leta 1956. Seveda sem moral iz omare zmetati vun polovico knjig, da sem prišel do nje :roll:
Zato pa je trajalo toliko časa...sem pa vsaj prah pobrisal s knjig :lol:

Slika


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 22.11.2015, 19:21

Majke mi. 1800 obratovalnih ur? Da ni to garantiranih 1800 vžigov. Sicer so siemenaši obirali ljubljančane s servisom. Dve buči na leto?
ŽC, ti se dobro znajdeš v zgodovini. Koliko kg zlata je stala ena Hg buča tiste čase?

Tista reč, vse v enem, se imenuje v štromarskem slengu, enoarmaturni pretvornik. ( :hmm tudi buča bi lahko bila Hg pretvornik).
Ene dva enoarmaturca sem pa že popravljal, varilna namreč. Je pa to redka stara reč. Z pojavom polprevodnikov so takoj izumrli.

Glede cos1. V obratni smeri deluje kot alternator, torej sinhronski generator, ki je z svojo maso rotorja(Ljubiteljeva vrtavka, ki je ne zna pametno uporabiti) dober kompenzator pri manjših bremenih.

Ideja o enem zborniku je pa tudi dobra ideja. Makr v pdfju. Da se zanamci ne bodo preveč čudili čudesom zgodovine.

LP
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 22.11.2015, 21:23

Pozdrav

Hvala za sken iz Dubbel-a. Samo mene zanima, kako je bilo s Cos fi pri živosrebrnih usmernikih....

LP

Jože
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9122
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 23.11.2015, 0:59

Jože, odgovor bi lahko dobil v tejle disertaciji:

http://e-collection.library.ethz.ch/ese ... 009-02.pdf

pozdrav
Darko
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 23.11.2015, 7:21

Pozdrav

@ŽC, hvala za tole, "kosinusof fi" kolikor hočeš :mrgreen: . Pa na prvi pogled sem en "tipfeler" našel, jim je v enem primeru cos fi na 8,81 pobegnil :P ...

LP

Jože
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9122
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 23.11.2015, 9:12

164000


Ja, zanimivo je to, da je disertacija iz leta 1912 :shock:
Opravil jo je Wilhelm Tschudy na ETH Zürich in si tako pridobil naziv doktor tehniških znanosti.

Druga zanimivost pa je tukaj na forumu. Z malo šolo elektrotehnike smo nabrali kar nekaj ogledov. Glede na to, da so bile za napajanje novih prog kar tri različne ponudbe (tri tehnične rešitve usmerjanja izmeničnega toka je pa tudi prav, da smo si vzeli malo več časa za zbiranje tehničnih podatkov.

Sedaj lahko gremo naprej :wink:

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 23.11.2015, 11:30

Barbarpapa1, pri šest faznem usmerjanju so razmere nekoliko boljše.
Iz čistega firbca sem malo preračunaval. Vzel sem količino srebra v kovancih K. Jugoslavije in primerjal z današnjo ceno na g. Ta je 0,44€.
Hg usmerniški omari sta stali cca. 80 000€, današnja cena. Po današnjih razmerah je cena dveh "bučk" dosegala minimalno 30% nabavne cene celega postrojenja. Povprečna življenjska doba pa 8000h, kakor pravi ŽC.
Ne najdem pa cene vozovnice, da bi vračunal delež te takrat najmodernejše tehnologije.

LP
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9122
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 23.11.2015, 17:01

164200

železocestnik napisal/-a:162850


Na prejšnji strani smo videli ponudbo za stekleni živosrebrni usmernik.

Sedaj sledijo prednosti tega usmernika, ki jih je v ponudbo zapisal Jugoslavensko Siemens. Očitno je navijal za to izvedbo, kar bomo videli tudi pri ponudbah za drugačno izvedbo naprave za usmerjanje izmeničnega toka.


- garantirana življenjska doba steklene "buče" znaša 1800 gorilnih ur. V praksi pa je občutno višja in lahko v povprečju računamo, da je 8000 gorilnih ur. V praksi so pri velikih usmernikih dosegli že življenjsko dobo 16000 gorilnih ur.


pozdrav
Darko


Garantirana življenjska doba steklene "buče" znaša 1800 gorilnih ur...

V ponudbi Jugoslavensko Siemens piše:

Slika


Mislim, da je TERMINATOR vzel kar prave ure za izračun.
Siemens pa ni želel dati boljših garancijskih pogojev zato, ker je vakum v posodi počasi padal, ni pa bilo zraven vakum črpalke kot pri velikih kovinskih živosrebrnih usmernikih.

Ima pa živosrebrni usmernik kar nekaj prednosti, če drugega ne pa upravljanje z napravo in vzdrževanje. Vprašanje je, kako so imeli te zadeve "pod kontrolo" pri ECŽ.

pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9122
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 23.11.2015, 18:47

164250


Pozdravljeni,
prikazal bi samo še to, kako včasih niso menjali tipov strojev kar preko noči...

Šele ko sem prebrskal preostali del "knjižne" omare, sem videl, da imam na razpolago tudi 8. izdajo Dubbel-sa iz leta 1941. Zanimivo, brez nekega posebnega znaka...

In v njem ravno ta tip enokotvenega rotacijskega pretvornika


železocestnik napisal/-a:Sem čisto pozabil, kako zgleda ta tip aDUG 264 :-k


Evo ga. Merska skica...

Slika

pozdrav
Darko



Poglejmo si podatke in prerez za enega malo večjega, kot naj bi bil za ljubljanski tramvaj...

Slika


Slika


Da ne bo treba rotirati glave ali ...monitorja...

Slika

Slika


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9122
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 23.11.2015, 19:02

Za konec primerov o enokotvenem rotacijskem pretvorniku pa si poglejmo, kaj je o njem v zaključku v knjigi Delovanje električnih strojev napisal Milan Vidmar.

Poučno!

Slika
Slika


pozdrav
Darko
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3495
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Ljubljanski tramvaj

OdgovorNapisal/-a mkx » 24.11.2015, 10:38

železocestnik napisal/-a:Garantirana življenjska doba steklene "buče" znaša 1800 gorilnih ur...

Meni tista številka na skeniranem tipkopisu deluje kot 1200 ur.

Je pa zanimivo, da so to pravzaprav zelo nizke številke. Če bi "gorela" 24 ur na dan, bi to bilo 50 dni oz. manj kot dva meseca. Tudi 8000 ur je še vedno manj kot eno leto.

Bo (sem zanalašč napisal to, ne pa "bi bilo" :twisted: ) zelo zanimivo videti kaj bo @ŽC potegnil iz arhivov glede dejanske življenjske dobe tehle "živosrebrnih stikal", dosežene v ECŽ. V naprej pa bi se najbrž dalo oceniti, kaj teh 1200/1800/8000 ur pomeni glede na predvideni vozni red ... gotov je kje tukaj bil objavljen (nekaj se mi podi po spominu), pa recimo da je tramvaj obratoval od 5h do 22h in da je v tem času trošil tok vsaj en voz ... torej je buča gorela 17 ur na dan. Garantirana življenska doba bi torej bila dobra 2 meseca, pričakovana pa kakšnih 15 mesecev.
LP, Metod

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 17 gostov