Ljubljanski tramvaj

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči .

Darko mi je predal "štafeto" in štorija gre dalje. Morda se zgodi, da ponovno ugledate že kakšen časopisni prispevek. Nič ne de. Vse v funkciji pojasnjevanja zadev s področja tramvajske učenosti.

Ob določanju poteka proge v smeri Zg. Šiške (jeseni leta 1929), se niso zaustavili pri občinskih mejah. Za kak kilometer so zaključili v višini sedanje remize. Razlog. Tako ali tako bodo v bodoče nadaljevali do Št. Vida. V to zgodbo nujno sodi tudi remiza. Sprva so nameraval razširiti "ta staro" (Vodmat), potem pa so si koncem poletja 1930 premislili.

Ponajprej bi vam v branje in gledanje predstavil dva članka (trasa, dobavitelji, remiza, ...). Preberite, poglejte sliki. Kaj je na prvi (sliki) zanimivega ?








LP Igor

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči .

8 metrov je razlika. Cesto so tu za 8 metrov razširili (na škodo parka Tivoli), da je tramvaj "vsekal ravno linijo". Na levi lahko vidimo kako gradijo zid, na desni pa so še drogovi z obešenimi žicami (verjetno telefonske). Se pravi, to je bila njega dni mejna črta ceste.


V naslednjih prispevkih oz. člankih iz časopisja tistih dni sem izbral predvsem dve temi: nova remiza in gradnja tramvajske proge do Šentvida. Vmes se je "prilepil" tudi kakšno zanimivo besedilo. Sprva so "staro" remizo skušali razširiti, potem pa so se premislili. In začela se je "gradbena" dirka. V stilu "otrok" oz. tramvaj je na poti, sobe, hleva, garaže pa še nima. Tudi v smeri Šentvida ni potekalo vse ravno gladko. Nastopile so birokratske ovire oz. dodatni pogoji in ...

Še to. Kakšen članek je že bil objavljen v tej temi, pa ga dajmo še enkrat.

Remiza bo ...





Kako so v "Jutru" zabeležili sestankovanje v gostilni in na terenu ...





























se nadaljuje ...

[trackpan]

... gremo










Zapleti ...












Do remize se že peljemo. Vsaj neka j.



Toliko zaenkrat. Več v nadaljevanju.

LP Igor

[železocestnik]

Potrebno je priznati, da so novinarji kar podrobno poročali s terena.

So se morali potruditi in si pridobiti zapisnike oz. gradivo. Ali pa kompetentne sogovornike...

pozdrav
Darko

[Branko]

Vabilo: Novi tramvaj v Ljubljani

http://www.mklj.si/prireditve/item/9358-tadej-brate

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči


Pojdimo malce naprej. Črni oblaki so se sicer nakopičili na poti do tedanjega Št. Vida, ampak vse se je nekako uredilo .








Menil sem si, da bo zanimiv cel članek. V delu o tramvaju si preberite, kje vse so načrtovali nove proge. Ob priliki bomo kaj več rekli na to temo.










Končno ...



Za popestritev dogajanja. Ženske petke in nove uniforme.














Se

LP Igor

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči .


No, pa nadaljujemo. Kakšnega posebnega opisa ne bo. V primeru, da bo še kaj dodatnega teksta (iz časopisja seveda), ki se neposredno ne tiče tramvaja, lahko pojasnim.









































še en paket ...

[trackpan]

... nadaljujemo z obveščanjem časopisnega bralstva po tramvajski problematiki.









































Brez panike. Bomo nadaljevali.


LP Igor

[železocestnik]

Pozdravljeni,

lepo se je izkazalo, da se da zgodovina ljubljanskega tramvaja pisati tudi le z zapisi iz časopisov.

Dobro, včasih pride prav tudi kakšen dokument in kakšen načrt


Že dosedanji Igorjevi izpisi pa nam odkrivajo napačne datume, ki so se začele vleči po člankih o ljubljanskem tramvaju.

Seveda so to copy-paste navedbe iz dela, ki se ga je smatralo za Biblijo o ljubljanskem tramvaju (knjiga T.Brate: Ljubljanski tramvaj).


Poglejmo vanjo, kaj piše o začetku obratovanja tramvaja do Viča in Šiške, torej prog, ki smo jih obravnavali v zadnjem času:

citat iz zgoraj navedene knjige:
"Prva faza v gradnji novih tramvajskih prog po prvi svetovni vojni se je začela leta 1930, in sicer v smeri Šiška in Vič.
...
Prva je bila zgrajena viška proga, na kateri je promet stekel 27. maja 1931.
...
Progo v Zgornjo Šiško so začeli graditi takrat kot viško in ju tudi skupaj predali prometu maja 1931.
...
Tramvajska proga je potem tekla po sredini Celovške ceste proti Šiški vse do nove remize, ki je bila dograjena malo pred vso progo.
Takoj zatem so začeli gradnjo podaljška do Šentvida in ga končali novembra 1931."

konec citata


Vidimo, da so v knjigi podatki napačni



Poglejmo si, kateri podatki pa so pravilni:


Otvoritev proge na Vič (Slovenec 28.6.1931):




Otvoritev proge v Šiško - do mitnice (Slovenec 2.6.1931):




Otvoritev proge v Šentvid (izsek iz Igorjeve objave iz Jutra, 29.11.1931):




Samo iz teh primerov lahko zaključimo, da je izredno nevarno prepisovati iz knjig, četudi so v javnosti sprejete kot verodostojne.


Zapisovalci zgodovine ljubljanskega tramvaja v wikipediji so se salomonsko ognili zgoraj navedenim napačnim podatkom

citat iz gesla Ljubljanski tramvaj:

...
Lastnik tramvaja je bilo podjetje Splošna maloželezniška družba, ki je bilo v lasti podjetja Siemens & Halske. V prvih letih obratovanja tramvaj ni prinesel želenega dobička, zato ga je v začetku tridesetih let prevzelo zato ustanovljeno podjetje Cestna električna železnica v mestni lasti. Takrat se je Ljubljana tudi precej razširila in zato so v letih 1931-1938 zgradili več novih prog in podaljšali obstoječe. Kupljenih je bilo tudi 15 novih pogonskih voz, 9 tramvajev pa je bilo izdelanih v delavnicah v remizi. Slednje je načrtoval inženir Feliks Lobe.

konec citata

link do salomonske rešitve: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_tramvaj


pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči .


Za "naš ljubljanski tramvaj" predstavljajo trideseta leta 20. stoletja viden preskok . Dobimo povezave do Viča in Št. Vida, "krožno progo", progo do Sv. Križa, itd. V Ljubljano pripeljejo nove in rabljene tramvaje. V delavnici izdelujejo nova in "modernizirajo" rabljena vozila.


V mojem "prispevku" bi navedel datume dokončanja oz. prenove tramvajskega omrežja v Ljubljani.



1. Šiška, Vič in Št. Vid

Dne 31.5.1931 se je tramvaj pripeljal rahlo malce čez mejno črto mesta Ljubljane (mitnica).


Nedelja, 31.5.1931
"V Šiško že vozi tramvaj", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OB32V5BP
"Slovenski narod", 1.6.1931


Slavnostna "otvoritev" na Viču.

Sobota, 27.6.1931
"Vičani so zadovoljni", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNIDM9KX
"Slovenski narod", 30.6.1931


Pri današnjem Šentvidu se je malce časovno zavleklo. Vzrok. Administracija. Uredite cesto ali pa ne bo tramvaja do Št. Vida. Kasneje so uradne inštance "popustile".

Sobota, 28.11.1931
"Električna cestna železnica v Št. Vid"
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X4NHKS18
"Slovenski narod", 28.11.1931


Progo so začeli graditi v poletju 1930. Na določenih odsekih so že postavili tire (npr. na Gosposvetski c.), vendar še niso bili "aktivni". Pomemben je bil le del med Ajdovščino in "Pošto" (pri sedanji Nami). Tu dobimo že v letu 1930 prvi dvotirni odsek. Tedaj tramvaj prične voziti po desni strani, potniki pa vstopajo pri desnih vratih.

Morda še določena pojasnitev. Na Ajdovščini nimamo še trikotnika temveč samo "Y". Tramvaji, ki vozijo po sedanji Slovenski cesti, mimo Tavčarjeve v smeri "Glavne pošte", ne morejo zavijati na Gosposvetsko cesto. Tudi ta del je na fotografijah "raven". Ob gradnji "krožne proge" se zadeve spremenijo v zaobljeni trikotnik.

Ne bo še odveč povedati, da se je v tedanjih tiskanih medijih razvila razprava kako urediti cestni promet na Ajdovščini.



2. "Krožna proga"

Gradili so v smeri urnega kazalca (pričetek v letu 1933). Razen na tistem delu, kjer so opravljali dela, je ves ostali del ostal "aktiven".

Naj vas beseda Moste v naslovu ne zavede. Mišljeno je le do železniškega prehoda.

Torek, 14.11.1933
"Mimo glavnega kolodvora v Moste", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P50Z6GWB
"Slovenski narod", 15.11.1933



Torek, 13.2.1934
"Tramvaj je začel voziti ...", ("Iz Ljubljane, stran 3)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5CAPMR3
"Slovenski narod", 14.2.1934



3. Sv. Križ

Del proge je bil iz klasičnih tramvajskih tirnic (do "Kolinske"), za ostali del so uporabili "železniške".

Torek, 4.10.1938
"V 3 mesecih zgrajena proga do Sv. Križa", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QHFO2IFG
"Slovenski narod", 5.10.1938



4. Rakovnik

Časovno so izvedli prenovo v dveh delih (1938 in 1939).

Sreda, 7.12.1938
"Podaljšanje dolenjske tramvajske proge", (stran 3)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZP5SK62
"Slovenski narod", 9.12.1938



5. Selo oz. Moste

Lahko bi se dejalo. Postrgali so do konca. Ne pozabite. V okolici imamo že vojno stanje. "Veliki Diktator" in "Napoleoni" si "grabita" ozemlja.

Sobota, 28.9.1940
"Moste so dobile tramvaj", (stran 2)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-II6K8D2C
"Slovenski narod", 28.9.1940



Nič hitenja, saj smo komaj na začetku .

LP Igor

Njega dni nazaj sem objavil ta prispevek. Nekako mi je uspelo skozi prebiranja časopisja ugotoviti bistvene mejnike pri izgradnji oz. posodobitvi tramvajskega omrežja v Ljubljani. Lahko, da je novinar napisal kakšno "neumnost" ali netočnost, vendar datum odprtja določene proge velja. Mislim, da bi bodoči pisci svojih znanstvenih del morali pogledati malce "širše" in ne samo v "določeno knjigo". Preveč površno je in žali ugled "pokojnega tramvaja ".

LP Igor

[železocestnik]

Pozdravljeni,

če pogledaš na ljubljanski tramvaj tako od daleč, kot wikipedija (za wikipedijo sicer razumljivo, glede na to, da je to le geslo), potem je vse jasno in prav.

Ko pa začneš brskati po detajlih, pa se pokažejo razlike.

V kolikor je kdo od avtorjev premeten, zapiše celo izmišljen podatek, če nima na voljo pravega, ker misli, da nekaj mora zapisati.
Bolje bi bilo, da v primeru, da nima podatka, raje nič ne napiše ali napiše, da ni na voljo podatkov.
Seveda v podzavesti ve, da bralec takoj ugotovi da ni podatkov in začne dvomiti v kvaliteto študije oziroma članka. In pač napiše en podatek kar tako. "Od oka".

Takih primerov imamo za čas WW2 ogromno. Bila so pretiravanja s faktorjem tudi do 50x. Torej 50 krat več padlih, kot jih je bilo v resnici.
Seveda smo to vse konzumirali. Ne govorim na pamet, govorim na osnovi izpisov iz mrliške knjige. Ja, vse sem pregledal sam. Je že tako, da danes brez dokazov ne verjamem "kar tako".
Dobro, to so bila pretiravanja.

Tukaj imamo v raziskavi zgodovino tramvajskega podjetja in zgodovino tehnike in po eni strani smo poskušali iti v detajle, za katere bi kdo lahko rekel da so brez veze.

Niso.

Te podatke o investicijski dejavnosti tramvajskega podjetja in mestne občine bomo potrebovali pri ekonomski analizi poslovanja tramvajskega podjetja, ki pride na vrsto po 200.000 ogledu


pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči.



Vsi niso bili ravno zelo navdušeni nad novo pridobitvijo. Se pritožujejo nad časom potovanja in "neudobno vožnjo".





Napisi na tramvajih.









Ali ni bilo nekje rečeno, da je SMD obdržala avtobusno povezavo Ljubljana-Ježica-Črnuče ?







Kaj so si ogledovali ?











Se ...

[trackpan]

.... gremo dalje.


Kam vse naj bi potegnili tramvajsko progo ?







Kako so njega dni "romali" na Šmarno goro.





Pritožbe.





Nič kaj dobrega ne kaže.





Ni denarja, ni ...





Njega dni je bicikel "kraljeval" v LJ.





Ali je danes kaj drugače ?





Zadnja "tramvajska pošiljka" po železnici.





Toliko zaenkrat .

LP Igor

[železocestnik]

Pozdravljeni,

Igor nas vztrajno "vleče" v raziskavo prog, ki jih še nismo "vzeli".

Se zahvaljujem Igorju za izrezke iz časopisov, bomo vsaj vedeli, katerega leta se je potrebno lotiti, da bomo začeli na začetku.

pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči .

Pustimo za trenutek trideseta leta in se premaknimo za nekaj let v preteklost.

"Potopljeni vlak" je bil "krivec", da me je pripeljal do knjižice oz. vodnika:

"Ilustrovani kažipot
Ljubljana, Gorenjsko
z načrtom Ljubljane in zemljevidnim obriskom"

http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJDMPMNB


Letnica izida je postavljena v leto 1920, ampak ... Verjetno so imeli že pred 1.svetovno vojno natisnjeno publikacijo, potem pa so dodali "izpremembe". Se pravi o "glu-glu vlaku" si lahko pod nosom obrišemo, dobimo pa nekaj besed o "Cestni električni železnici" v Ljubljani.



"Razširitvi" (Spodnja Šiška, Vič) so si zamislili (ideje pač ) malce drugače, kot je bilo kasneje realizirano. Obšli bi "Ajdovščino" in problem križanja z železnico bi reševali z podvozom. Se še spomnite, kako so leta 20.9.2014 na sedanji Cankarjevi cesti postavili na ogled tramvajsko prikolico št. 127. Ako bi rajna cesarska Avstro-Ogrska še preživela kakšno leto, bi morda tramvaj vozil mimo "Narodne galerije".

V smeri proti Viču, so se "soteski" pri Luckmannovi hiši izognili z ovinkom po Vegovo ulici.


Dodal bi še nekaj zanimivih strani .











LP Igor