O:482750
Pozdravljeni,
zopet nam je zmanjkalo pomembnih podatkov o nakupu delnic delniške družbe Allgemeine Österreichische Kleinbahn-Gesellschaft, ki naj bi jih kupila ljubljanska občino leta 1927.
Se bo potrebno še malo potruditi.
Po drugi strani pa vsake toliko časa najdem na trdih diskih dokumente, za katere rečem, da jih bom dodal drugič, pa zopet zgubim sled za njimi, ker jih enostavno ne zavedem v soliden pregledni sistem. Ali pa jih celo skopiram, pa ne napišem, kje sem jih našel
Kakorkoli, kar bom našel, bom raje takoj dodal tukaj...
Trenutno smo v času WW2
...mestne službe delujejo, kar smo že videli, banovinske/pokrajinske službe tudi delujejo, kar bomo videli sedaj...
TF26_3_2014
Kot vemo, je bila SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA DRUŽBA delniška družba in se je morala reševati sama.
Kljub temu, da je bila v lastništvu ljubljanske občine, so že vnaprej vedeli, da jim občina ne bo mogla pomagati..
Grozila jim je velika izguba v letu 1944. Do julija 1944 je šlo vse še kar v redu in bi bil celo dobiček, potem pa je šlo vse navzdol...
V letu 1943 so dosegli celo
rekord v številu prepeljanih potnikov: 26,12.807 (do "potnika natančno").
Zapisali pa smo že:
»
V letu 1944 ta številka verjetno ni zrasla, saj od junija 1944 prepoved kolesarjenja ni več veljala, vendar je gneča na tramvajih ostala dnevna stalnica...«
Je pa zanimivo, kako so se obnašali Nemci v Ljubljanski pokrajini, ki so jo zasedli leta 1943.
Obnašali so se po dogovoru Mussolini-Hitler.
Pustili so mejne prehode med Nemčijo in Italijo, tudi carina se je obračunavala. V ljubljanski pokrajini pač v lirah. Kot da bo nekoč Mussolini prišel nazaj in prevzel nazaj Ljubljansko pokrajino.
Da bi si malo zmanjšali stroške, so imeli Nemci recimo na mejnem železniškem prehodu v Vižmarjih zaposlenega samo enega carinika za obe strani, ki je štempljal in za nemško in za italijansko carino do konca vojne. Tega sicer ne morete izvedeti v nobenem zgodovinskem priročniku, navajam pa zato, ker obstajajo dokumenti s tega carinskega prehoda. Primer, ki ga dobro poznam je ta, da je goričanska tovarna celuloze, ki so jo podržavili Nemci, prodajala celulozo v papirnico Vevče, ki je ostala delniška družba v italijanski ljubljanski provinci.
Poglejmo še, kaj so Splošni maloželezniški družbi odgovorili iz Ljubljanske pokrajine.
Odgovor so dobili samo v zvezi s plačevanjem delavcem, ki so bil vpoklicani v delovno službo oz. bili pri domobrancih…
Te stroške je pač potrebno plačevati po zakonih...
Poglejmo še v knjigo Mojce Šorn: Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno, Ljubljana 2007:
"Kljub trudu je bilo pomanjkanje električnega toka še naprej pereče, zato je januarja 1944 prezident pokrajinske uprave Leon Rupnik z odredbo omejil njegovo porabo.
Ta ukrep je bil kljub predvidenim kaznim očitno nezadosten, saj je poleti 1944 Rupnik predpisal nove omejitve. Zahteval je dnevno nekajurno izklapljanje električnih motorjev v industrijskih in obrtnih podjetjih. Ob kritičnih dnevih pa je elektrarna smela ustaviti celo tramvajski promet med 8 in 12 uro.
..
Leta 1944 je bilo v prestolnici zabeleženih 200 alarmov, ki so trajali 17.359 minut oziroma 289 ur in 19 minut.
...
Zadnji tramvajski vozovi so bili nabiti z ljudmi, tako da so mnogi viseli kar z njih. Vendar je budno oko postave ob križpotjih to navado blagohotno spregledalo...
Evo, kakšna je bila slika vsako nedeljo zvečer ob 3/4 na 8 pred Figovcem.
Dolga vrsta tramvajskih voz je čakala na zadnji pohod proti remizi. Ljudje so se nervozno gnetli na vozove, se prerivali s komolci in si stopali na kurja očesa.
Dokler so bili še zunaj voza, so bili nervozni, da niso notri.
Ko so bili v vozu, so bili nervozni, da se voz nikamor ne pomakne.
...
Malo pred osmo ste lahko srečali še poslednje skoraj bežeče pešče, ki so pogledovali na uro in merili razdaljo do doma.
Ljudje so lažje zadihali, ko se je
spomladi 1944 policijska ura z 20. ure premaknnila na 22. uro.
Kljub vsemu pa so
leta 1944 s tramvajem prepeljali 19,632.698 potnikov.
Po mojem mnenju se izgubi v letu 1944 niso mogli izogniti, razen če so iz prejšnjih let prenašali dobiček v naslednje leto. Ali pa če jim je prezident dodelil kakšen priliv iz kakšnega sklada...
Pozdrav
Darko
