Ljubljanski tramvaj

[jž 363]

Rad bi se vam pridružil na srečanju, ampak me bosta Slovenija in Ljubljana počakala še nekaj časa
Vsekakor, upam na kakšno drugo priložnost, želim pa lepo druženje

[železocestnik]

Pozdravljen jž 363,

tokrat se moramo prilagoditi začetniku teme, drugič se bomo tebi

Hvala za lepe želje, se vidimo ko prideš nazaj.
Do takrat pa pridno klikaj za oglede in kaj še napiši.
Neverjetno, kako smo razvlekli to zgodbo o tramvaju

Lep pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,
ponavljam fotko iz prejšnje strani, da ne bo potrebno gledati detajle na prejšnji strani...



Foto: Dušan Gostinčar, hrani se v MNZS (kar je razvidno iz znaka na fotki)


jž 363 je že zapisal, da je bila posneta po letu 1958.

mkx je zapisal, da je posneta leta 1959.

Na facebooku so se tudi odločali za 1959 do 1960, Rodoljub Milosavljević pa je razložil, da se je oznaka na vozilih "S" uporabljala od leta 1952 do 1961.

Kot sem že omenil, mi je posredoval podatke o predelavah avtobusov OM poznavalec ljubljanskih avtobusov in trolejbusov Jože. Če se kdo na forumu ukvarja z ljubljanskimi trolejbusi in avtobusi, se mi naj javi po ZS in bo dobil povezavo. To je kar široko poznavalsko področje, jaz se z njim ne ukvarjam. Pokaže pa se, da je včasih kar koristno tudi za datiranje fotografij.

Na fotki sta namreč oba avtobusa OM s številkama 237 in 238, torej iz prve serije izdelane v podjetju Karoserija Ljubljana leta 1958. Ta prva serija so bili avtobusi od št. 230 do 238, pa še ti se razlikujejo po detajlih med sabo.
Imeli pa so na boku aluminijast grb Ljubljane, ki je bil prikovičen na bok ("zanetan"). Okoli leta 1970 so te grbe odstranili in spremenili še nekatere detajle, s katerimi si lahko pomagamo pri datiranju fotografij. V našem primeru si ne moremo pomagati s tem grbom, ker z drugimi pristopi bolj natančno datiramo fotografijo

Se pravi, da lahko povzamemo takole:

- fotografija je posneta leta 1959 ali kasneje (tramvaj je ukinjen decembra 1958)

- fotografija ni mogla biti posneta po letu 1961 (ker imata vozili tablice "S", ki so jih uporabljali do začetka leta 1961)


Zaključek (trenutno stanje): fotografija je posneta leta 1959 ali do 1. maja 1960 glede na to, da so ljudje že bolj poletno oblečeni...

Če bi vedeli, kdaj so zamenjali tablice na vsaj enem izmed avtobusov, bi morda lahko izključili možnost, da je bila posneta fotografija v letu 1960.

1. maja 1960 je bila parada. Izgleda da so dodali novo asfaltno prevleko in skrili tirnice...

wikimedia:








pozdrav
Darko

[Dino S]

A mi lahko kdo pove, kateri avto oz. avta sta na tej sliki?

[mkx]

A mi lahko kdo pove, kateri avto oz. avta sta na tej sliki?

Volkswagen Karmann Ghia.

[jž 363]

Bom še jaz dopolnil z eno fotografijo, datirano (če verjamemo izviru) v leto 1961;


vir: https://www.flickr.com/photos/56083473@ ... 3/sizes/l/

Če dobro zagledamo prostor okoli srednje razdelne dvojne bele črte sredi ceste, opazimo nekaj kar (me) spominja na tramvajske tire - tudi avti vozijo po njih. Morda se mi samo zdi, ampak kaj menite?
Lahko so bili tiri na enem delu Titove še vedno opazni, medtem ko so na drugem že bili prekriti z asfaltom?

Mimogrede, jaz se tudi strinjam da je fotografija na vogalu Čopove posneta ok. 1959-1960

[železocestnik]

Pozdravljeni,

se opravičujem, da sem citiral fotografije samo z wikimedia.

Fotograf: Danilo Škofič

Fotografije so bile v časopisu Večer.

Tekst, ki je zelo pomemben in "paše" k fotkam:

1. maj 1960, Ljubljana: Prvomajski sprevod v Ljubljani

Že sinoči, dan pred praznikom, je bilo mesto v prazničnem razpoloženju. Iz vseh krajev naše republike so prišli v Ljubljano udeleženci prvomajskega sprevoda - okoli deset tisoč delavcev, kmetovalcev, mladincev.

Pomembnejše zgradbe v mestu, kulturne spomenike in spomenike padlih borcev ter grobnico narodnih herojev so razsvetljevali reflektorji. Nedeljsko jutro je bilo oblačno, a velike svečanosti - prvomajskega sprevoda - ne bi mogel zmotiti niti dež. Že dve uri pred napovedanim pričetkom povorke so se začeli zbirati na ulicah ljudje. Skozi vse mesto - od Prešernove ceste in poTitovi - so se na pločnikih strnili v več kot petdesettisočglavo množico: delavci in uslužbenci, mladinci, študenti, pionirji z zastavicami in cvetjem, pripadniki JLA. Vsi so nestrpno čakali devete ure. Prav tako kot ulice, določene za povorko, so bila z gledalci natrpana tudi vsa okna in balkoni nad njimi. Točno ob deveti uri dopoldne je zadonelo z ljubljanskega gradu 50 topovskih strelov, zapele so fanfare na Ajdovščini in naznanile pričetek slovesnosti. Petnajst rumenih letal je preletelo mesto, množica na pločnikih in obeh tribunah, kjer se je zbralo nad dva tisoč predstavnikov oblasti, političnih in družbenih organizacij ter delovnih kolektivov je vzvalovila. Začetek prvomajskega sprevoda je bil veličasten: kovinar v modrem z deset metrov dolgo zastavo, 240 fizkulturnikov JLA s prvomajskimi zastavami, 1000 pionirjev s cvetjem, državni in republiški grb, srp in kladivo, slike predsednika Tita, Marxa, Engelsa in Lenina. Nato spet pripadniki JLA z 200 partijskimi, jugoslovanskimi in slovenskimi zastavami. Pionirji na pločnikih mahajo z zastavicami, množica valovi, televizijske kamere brnijo, fotoreporteri so neutrudni. V gospodarskem delu prvomajskega sprevoda se je za 600 prapori sindikalnih organizacij iz vse Slovenije predstavila energetika: 150 članov delovnih kolektivov elektropodjetij v delovnih oblekah z orodjem za vzdrževanje in montažo, 196 rudarjev iz vseh slovenskih rudnikov s čeladami, vrtalnimi in odkopnimi kladivi, z aparati za reševanje v jami. Metalurgijo in kemično industrijo so predstavljali grafikoni in fotografije novih objektov na Ravnah, Štorah in na Javorniku, pa 120 železarjev v delovnih oblekah. Gledalcem so se predstavile: Tovarna aluminija Kidričevo, IMPOL iz Slovenske Bistrice, mežiška topilnica, celjska cinkarna, ruška tovarna dušika, Tovarna organskih topil iz Celja. Potem je prišla na vrsto kovinska industrija, Tomos na primer: delavci in delavke na motorjih SG, različno obarvanih Colibrijih, skuterjih; izvenkrmni motorji za čolne, servisni avtomobili. Nato vozila Kombi, ki jih proizvaja IMV iz Novega Mesta, pa šasija s prvo fazo tehnološkega procesa ljubljanske Avtomontaže. In spet zanimivost: maketa tovorne ladje Splošne plovbe iz Pirana, ki bo letos izdelala 14 ladij z nosilnostjo 127.000 ton. Za 12 metrov dolgo maketo je korakalo 40 mladih slušateljev pomorske šole v uniformah. Po krajšem premoru podoba težke industrije: Litostroj z ladijskim vijakom in vrsto pettonskih viličarjev, Indos z 2.5 tonskimi viličarji, mariborska Metalna, ki bo letos dvignila proizvodnjo na 6000 ton. In še Tovarna Emajlirane posode iz Celja s svojimi najnovejšimi proizvodi, TOPS s pisalnimi in razmnoževalnimi stroji. Potem revija gradbeništva: 200 gradbenih delavcev v belih, modrih in rjavih delovnih oblekah; gradbeni stroji, bagri, skreperji, izdelki iz salonita, montažne hišice, toplovodne in sanitarne naprave, žerjavi. Elektroindustrija, avtomatizacija: na kamionu je predstavila kranjska Iskra veliko maketo telefonskega aparata, ki ponazarja proizvodnjo tovarne: 300 tisoč telefonov, 1,450.000 električnih števcev... Nato 48 deklet v rumenem s tranzistorji Telekomunikacij, ki prenašajo prvomajski sprevod radia Ljubljane. In spet 48 deklet, ki nosijo v rokah merilne instrumente, elektronske aparate itd. Nato dva kamiona s televizijsko snemalno aparaturo, 130 poštarjev s prvomajskimi zastavami. Aluminjast pajek v mreži: znak tekstilne industrije, za njim 160 študentov tekstilnih šol iz Kranja in Maribora v modrih, belih in rdečih oblekah. Nato velika revijatekstilnih podjetij ljubljanskega, celjskega in mariborskega bazena... 440 delavk in delavcev tekstilnih tovarn v novih vzorcih in krojih. Kranjska Sava je predstavila industrijo gume - proizvodnjo pnevmatik, potapljaških oblek, transportnih trakov. Za njimi kmetijstvo - včeraj in jutri, razvoj in napredek. Traktorji, plugi, brane, kultivatorji, kombajni, kosilnice in še in še. Nato pa: družbena dejavnost, vzgoja osnovnošolskih otrok in skrb zanje, telesnovzgojne in športne organizacije, Ljudska tehnika, Rdeči križ itd. Dolga, bogata in živahna je bila letošnja povorka. Iz zvočnikov so ves dan odmevale koračnice, na ulicah so plapolale zastave. (avtor fotografije: Danilo Škofič)


Kaj še naj dodam?

V trgovini pa nisi mogel kupiti ene usrane zračnice za kolo



Sem mislil, da bo kdo vprašal, do kdaj so bile še tablice "S" (kot Slovenija)...

pozdrav
Darko

[mkx]

Sem mislil, da bo kdo vprašal, do kdaj so bile še tablice "S" (kot Slovenija)...

Kaj niso več v uporabi? Zakaj pa jih ima Kosovo Republika



Pa saj si napisal v svojem postu zgoraj ... do začetka 1961.

[železocestnik]

Preverjam budnost

V knjigi Darinke Kladnik: Ljubljanske metamorfoze je tudi ene par "tramvajskih" fotografij...







pozdrav
Darko

[Ajznponar]

Bolj kot ne po naključju sem naletel na monografijo Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno, ki jo je napisala Mojca Šorn z Inštituta za novejšo zgodovino. Nekaj strani je posvečenih izključno tramvaju, kjer najdemo tudi kar nekaj statističnih podatkov, pa tudi drugod se da najti kaj o njem, npr. o vplivu pomanjkanja elektrike na obratovanje, o gužvi tik pred pričetkom policijske ure, o zavezniškem bombardiranju viške proge (pri Lovcu) dva meseca pred koncem vojne in verjetno še kaj (nisem še utegnil preleteti celotnega 500 stranskega "špeha"). Ni pa zapisano, ali je italijanska prepoved kolesarjenja morebiti posledica kakšnega lobiranja uprave ECŽ...

Neučakani lahko na strani z "metapodatki" najdete link za dolpoteg knjige, s citati pa morda počakamo, da pridemo do vojne?

A ja, ali je tale Geopedijin zemljevid prog (vključno z nekaterimi prvotno načrtovanimi) že bil predstavljen tu?

[Ajznponar]

Na portalu naše javne TV se je našel prispevek o tramvaju v angleščini. V oči mi je padlo predvsem tole (saj mi ni treba prevajati?):

In 1928, a plan to replace the streetcars with busses turned out a failure, and the competing bus company went out of business.

Iskalnik po temi mi ne najde nič o teh domnevnih načrtih, iskanja po letu 1928 mi večinoma vračajo, da so že v začetku tega leta na polno zbirali Siemensove ponudbe za širitev omrežja. Nč jasno.

No, če ne drugega, pa je tam vsaj zanimiva fotka, kjer se trije tramvaji (eden je očitno namenjen v Šiško) drenjajo na trikotniku, najbrž na Ajdovščini.

[železocestnik]

Kaj čmo, ljudje se trudijo, predvsem z copy-paste...

Eno je, ko sproducira slovenski tekst, drugo pa, ko se prevaja, pa pride ven nekaj tretjega

Seveda pa manjka ljudi, ki bi jim dopovedali, da to ni pravi pristop. Jim je pa verjetno težko dopovedati. Dopove jim lahko profesor na faksu ali tam, kjer se delajo neke diplome. Enostavno je ne opravi. Vendar je takšnih profesorjev vedno manj.

Najbolj pa me moti, da niti ne napiše(jo), od kod so kopirali/povzemali/skrajševali/...

pozdrav
Darko

[jž 363]

In 1928, a plan to replace the streetcars with busses turned out a failure, and the competing bus company went out of business.


Iskalnik po temi mi ne najde nič o teh domnevnih načrtih, iskanja po letu 1928 mi večinoma vračajo, da so že v začetku tega leta na polno zbirali Siemensove ponudbe za širitev omrežja. Nč jasno.

Koncem 20-ih let so na Ježico uvedli avtobusni promet (zdaj se ne spomnim če je promet izvajal zasebnik, ali ECŽ), ki pa ni bil preveč rentabilen. Res je tudi to da so že tedaj prvič razmišljali o širjenju linij mestnega prometa z avtobusi namesto s tramvaji, vendar so se kmalu odločili za tramvaj in gradnjo prog na Vič in v Šentvid.

[železocestnik]

Pozdravljeni,

knjiga, iz katere se kopira je T. Brate: Ljubljanski tramvaj,1990 z vsemi napakami vred.
Zraven pa nastajajo nove, ker marsikdo piše o zadevi, pa je ne razume. Ampak to je itak vsesplošen pojav zadnje čase v SLO, tako da sploh ne izstopajo...

citat iz te knjige:

"Ne glede na rezultate ekonomskih analiz in ne glede na dokazovanje pristašev tramvaja so v Ljubljani vendarle začeli uvajati mestni avtobusni promet. 26. julija 1928 je bila Splošni maloželezniški družbi podeljena pravica za uvedbo avtobusnega prometa po mestu in za povezavo mesta z neposredno okolico.
Splošna maloželezniška družba je imela skupno 6 avtobusov, s katerimi je vzdrževala potniški promet na naslednjih relacijah:
Ljubljana-Medno, Ljubljana-Medvode-Kranj, Ljubljana - Cerklje - Kranj, in Vič-Črnuče.
Poleg tega so vozili po Ljubljani še avtobusi privatnih podjetnikov, in sicer na naslednjih progah: Zgornja Šiška-Šentvid-Tacen, Hrvatski trg-Njegoševa ulica-Žale, Figovec-Šentvid, Zaloška cesta Moste-Dobrunje, Dolenjska cesta-Rudnik.
Zaradi izgub, ki jih je prinašal avtobusni promet, pa je Splošna maloželezniška družba že aprila 1930 opustila svoje avtobusne proge, razen proge Vič-Črnuče, ki je bila edina donosna.
Ostali pa so seveda drugi avtobusni prevozniki, ki pa so vozili predvsem na primestnih in medkrajevnih progah."

Na osnovi tega zapisa vsekakor ne moreš napisati takšnega angleškega povzetka, kot smo ga videli zgoraj.

Bi rekel, da ni zaznal v knjigi spremembe imena tramvajske družbe SMD v ECŽ, pa je mislil, da je to ena druga družba

Seveda smo si mi te "avtobusarske" izgube v tej temi že ogledali v knjižici: Pet let dela za Ljubljano, Ljubljana 1940 (poročilo mestne občine Ljubljana):




pozdrav
Darko

[železocestnik]

Na Delcampe.de se prodajajo...

Magistrat 1911...




...in Stari trg 1913...



pozdrav
Darko