Ljubljanski tramvaj
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:470500
Pozdravljeni,
v letih 1960 in 1961 se naj ne bi dogodilo nič pretresljivega, izguba ostane približno v znesku tiste iz leta 1959
K tabelam spadajo še pojasnila:
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
v letih 1960 in 1961 se naj ne bi dogodilo nič pretresljivega, izguba ostane približno v znesku tiste iz leta 1959
K tabelam spadajo še pojasnila:
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni,
poglejmo si predvideno izgubo v letih 1957 do 1961 in za koliko bi se morale povišati cene vozovnic, da bi ECŽ "izplaval" iz rdečih številk...
Za 85 %
Kljub temu, da je zaključek, investicijskega programa še ni konec
pozdrav
Darko
poglejmo si predvideno izgubo v letih 1957 do 1961 in za koliko bi se morale povišati cene vozovnic, da bi ECŽ "izplaval" iz rdečih številk...
Za 85 %
Kljub temu, da je zaključek, investicijskega programa še ni konec
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:470700
Pozdravljeni,
nekaj novega za dnevno izmeno
Videli ste, da je na strani 48 in 49 Zaključek. Ja zaključek prvega poglavja
Mi nadaljujemo z drugim poglavjem: stran 50
Ker dvigovanje cen za 85% ni prišlo v poštev zaradi "političnih razlogov" [/img]
...je bilo potrebno najti neko drugo rešitev. Podjetje naj se začne ukvarjati pospešeno z medkrajevnim turističnim prometom.
Izvedeli pa bomo, da so za to že uporabljali avtobuse mestnega prometa....
Predvideni dobiček od medkrajevnega turističnega prometa: 2,105.000 Din
Če primerjamo ta dobiček v znesku 2,105.000 Din s predvideno izgubo mestnega prometa: 293,573.000 Din (v letu 1961), vidimo, da ne pomeni "pokrivanja" niti 1% izgube.
Torej takšno "reševanje" mestnega prometa ni rešitev.
Zapisali so:
"...s tem bi vsaj delno znižali izgubo v mestnem prometu."
Za 1%
Konec poglavja II.
Sledi poglavje III.
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
nekaj novega za dnevno izmeno
Videli ste, da je na strani 48 in 49 Zaključek. Ja zaključek prvega poglavja
Mi nadaljujemo z drugim poglavjem: stran 50
Ker dvigovanje cen za 85% ni prišlo v poštev zaradi "političnih razlogov" [/img]
...je bilo potrebno najti neko drugo rešitev. Podjetje naj se začne ukvarjati pospešeno z medkrajevnim turističnim prometom.
Izvedeli pa bomo, da so za to že uporabljali avtobuse mestnega prometa....
Predvideni dobiček od medkrajevnega turističnega prometa: 2,105.000 Din
Če primerjamo ta dobiček v znesku 2,105.000 Din s predvideno izgubo mestnega prometa: 293,573.000 Din (v letu 1961), vidimo, da ne pomeni "pokrivanja" niti 1% izgube.
Torej takšno "reševanje" mestnega prometa ni rešitev.
Zapisali so:
"...s tem bi vsaj delno znižali izgubo v mestnem prometu."
Za 1%
Konec poglavja II.
Sledi poglavje III.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:470800
Pozdravljeni,
nočna izmena "prispeva" 200 ogledov, približno toliko tudi dnevna
Se pravi, da je tema zanimiva.
Očitno je opaziti mojo željo, da čimprej zaključim z Investicijskim programom z dne 13.8.1957.
Gremo na poglavje III:
točka 11: Razširitev obstoječega trolejbusnega prometa s 6 trolejbusi
Ekonomski učinek: zguba v letnem znesku : 11.085.000 Din
Se pravi, da bi bila izguba razširitve obstoječega trolejbusnega omrežja več kot petkrat večja kot dobiček iz medkrajevnega turističnega prometa
Pa si poglejmo izračun:
Dodajmo še shemo predvidenih linij mestnega prometa:
Nastopila je kritična faza Investicijskega programa. Nekaj je potrebno spremeniti. Direktor si ne upa dati tako katastrofalnega predloga naprej na "organe"
Ni problema, bomo Investicijski program malo "prečistili"
Sledi: Rekapitulacija
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
nočna izmena "prispeva" 200 ogledov, približno toliko tudi dnevna
Se pravi, da je tema zanimiva.
Očitno je opaziti mojo željo, da čimprej zaključim z Investicijskim programom z dne 13.8.1957.
Gremo na poglavje III:
točka 11: Razširitev obstoječega trolejbusnega prometa s 6 trolejbusi
Ekonomski učinek: zguba v letnem znesku : 11.085.000 Din
Se pravi, da bi bila izguba razširitve obstoječega trolejbusnega omrežja več kot petkrat večja kot dobiček iz medkrajevnega turističnega prometa
Pa si poglejmo izračun:
Dodajmo še shemo predvidenih linij mestnega prometa:
Nastopila je kritična faza Investicijskega programa. Nekaj je potrebno spremeniti. Direktor si ne upa dati tako katastrofalnega predloga naprej na "organe"
Ni problema, bomo Investicijski program malo "prečistili"
Sledi: Rekapitulacija
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:470900
Pozdravljeni,
na vrsti je "čiščenje" investicijskega programa.
"Ker v čas prvega dela izdelave tega elaborata niso bile znane cene avtobusa, so zato ti računi s ceno 16,000.000 Din za en avtobus, trolejbusi pa s ceno 23,000.000 Din za en voz.
Po končnoveljavni ponudbi je cena za:
avtobus: 13,600.000 Din (17,65% ceneje)
trolejbus: 21,000.000 Din (9,52% ceneje)
Temu primerno se zmanjšuje izguba pri avtobusu in trolejbusu...
Poglejmo si stanje vozil po zamenjavi:
Na koncu pa še izguba po zamenjavi in razširitvi leta 1958:
Tako se prebijemo do Rekapitulacije izgube v letu 1958:
seveda so pri končnem znesku pozabili napisati spredaj: minus
in do KONCA
Nič nismo izpustili, da kdo ne bo rekel, da prirejamo ali nizamo izvlečke "izven konteksta".
Pri "čiščenju" Investicijskega programa je Poglavje IV. izginilo...
Manjkata nam samo še dve strani, ki pa ostaneta za nočno izmeno
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
na vrsti je "čiščenje" investicijskega programa.
"Ker v čas prvega dela izdelave tega elaborata niso bile znane cene avtobusa, so zato ti računi s ceno 16,000.000 Din za en avtobus, trolejbusi pa s ceno 23,000.000 Din za en voz.
Po končnoveljavni ponudbi je cena za:
avtobus: 13,600.000 Din (17,65% ceneje)
trolejbus: 21,000.000 Din (9,52% ceneje)
Temu primerno se zmanjšuje izguba pri avtobusu in trolejbusu...
Poglejmo si stanje vozil po zamenjavi:
Na koncu pa še izguba po zamenjavi in razširitvi leta 1958:
Tako se prebijemo do Rekapitulacije izgube v letu 1958:
seveda so pri končnem znesku pozabili napisati spredaj: minus
in do KONCA
Nič nismo izpustili, da kdo ne bo rekel, da prirejamo ali nizamo izvlečke "izven konteksta".
Pri "čiščenju" Investicijskega programa je Poglavje IV. izginilo...
Manjkata nam samo še dve strani, ki pa ostaneta za nočno izmeno
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:471000
Pozdravljeni,
pregled Investicijskega programa ECŽ z dne 13.8.1957 se končuje ravno v nočni izmeni
Ostali sta samo še dve strani: 60 in 61 (Kapacitete pred in po investiranju). Seveda po investiranju samo še za trolejbus in avtobus...
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
pregled Investicijskega programa ECŽ z dne 13.8.1957 se končuje ravno v nočni izmeni
Ostali sta samo še dve strani: 60 in 61 (Kapacitete pred in po investiranju). Seveda po investiranju samo še za trolejbus in avtobus...
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni,
ta Investicijski program iz leta 1957 je pravzaprav "zlata jama" za podatke ob ukinitvi tramvaja v Ljubljani, posebej še zato, ker se ni ohranil arhiv ECŽ v zadostnem obsegu in obliki.
Še sreča,da finančniki bolj skrbijo za svoj arhiv kot tehniki...
Investicijski program nam je omogočil, da smo dobili vpogled v "črno skrinjico" ukinitve tramvaja v Ljubljani
Glede na to, da ste preživeli "obravnavo" Investicijskega programa iz leta 1957, si bomo pogledali še "Prečiščeni investicijski program" iz leta 1953.
Takrat je padla odločitev o ukinitvi tramvaja v Ljubljani
Seveda pa moramo še prej pogledati, kako je šel ta Investicijski program iz leta 1957 skozi "rešeta" republiških "organov"
pozdrav
Darko
ta Investicijski program iz leta 1957 je pravzaprav "zlata jama" za podatke ob ukinitvi tramvaja v Ljubljani, posebej še zato, ker se ni ohranil arhiv ECŽ v zadostnem obsegu in obliki.
Še sreča,da finančniki bolj skrbijo za svoj arhiv kot tehniki...
Investicijski program nam je omogočil, da smo dobili vpogled v "črno skrinjico" ukinitve tramvaja v Ljubljani
Glede na to, da ste preživeli "obravnavo" Investicijskega programa iz leta 1957, si bomo pogledali še "Prečiščeni investicijski program" iz leta 1953.
Takrat je padla odločitev o ukinitvi tramvaja v Ljubljani
Seveda pa moramo še prej pogledati, kako je šel ta Investicijski program iz leta 1957 skozi "rešeta" republiških "organov"
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:471300
Pozdravljeni, poglejmo si pregled investicijskega programa ECŽ iz leta 1957 s stališča komunalne ureditve. Pregled je opravil Ing. Marjan Prezelj, dne 20.8.1957.
Preglednik je navedel dve napaki v investicijskem programu.
Za tramvajske proge bi morali računati z amortizacijo za nove tramvajske vozove in linije, pri zamenjavi tramvajev s trolejbusi in avtobusi pa se v programu opušča stroške, ki bodo nastali zaradi odstranitve tračnic na obstoječih tramvajskih linijah ter ureditev vozišč.
Odobrena investicijska vsota bi morala obsegati tudi stroške za rekonstrukcijo cest.
pozdrav
Darko
Pozdravljeni, poglejmo si pregled investicijskega programa ECŽ iz leta 1957 s stališča komunalne ureditve. Pregled je opravil Ing. Marjan Prezelj, dne 20.8.1957.
Preglednik je navedel dve napaki v investicijskem programu.
Za tramvajske proge bi morali računati z amortizacijo za nove tramvajske vozove in linije, pri zamenjavi tramvajev s trolejbusi in avtobusi pa se v programu opušča stroške, ki bodo nastali zaradi odstranitve tračnic na obstoječih tramvajskih linijah ter ureditev vozišč.
Odobrena investicijska vsota bi morala obsegati tudi stroške za rekonstrukcijo cest.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:471360
Pozdravljeni,
Poročilo o pregledu ekonomskega dela investicijskega programa ECŽ iz leta 1957 je izdelal dne 22.8.1957 Gržinič Davorin.
Še eno poročilo, pa bomo "spravili" Investicijski program skozi rešeta "organov"
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
Poročilo o pregledu ekonomskega dela investicijskega programa ECŽ iz leta 1957 je izdelal dne 22.8.1957 Gržinič Davorin.
Še eno poročilo, pa bomo "spravili" Investicijski program skozi rešeta "organov"
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:471650
Pozdravljeni,
preostalo je samo še eno poročilo in sicer o prometno tehničnem delu investicijskega programa ECŽ z dne 2.9.1957. Poročevalec: Bogomir Dragar.
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
preostalo je samo še eno poročilo in sicer o prometno tehničnem delu investicijskega programa ECŽ z dne 2.9.1957. Poročevalec: Bogomir Dragar.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:472000
Pozdravljeni,
prav je, da si pogledamo odločitve, zapisane v "Prečiščenem investicijskem programu" iz leta 1956 (8. junij).
8.junij 1956
PREČIŠČENI INVESTICIJSKI PROGRAM OBNOVE MESTNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANI
Vsebina:
UVOD... stran 1
Končno poročilo komisije MLO za ureditev potniškega prometa v mestu Ljubljani ...stran 2-7
Prepis odločbe MLO o vrsti vozil...stran 8
I. Linije in število vozil...stran 9-15
II. Izvedba in napajanje voznega omrežja...stran 16-20
III. Preureditev remize in delavnic ... stran 21-27
IV. Preračun investicij in amortizacije ...stran 28-29
V. Letni plan prevoza po končani rekonstrukciji ...stran 30
VI. Račun rentabilnosti... stran 31-33
Se pravi, da to ni niti prvi Investicijski program, temveč "prečiščen".
Je pa zanimiv, ker so v njem poročila komisije MLO in prva razmišljanja o preureditvi mestnega prometa.
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
prav je, da si pogledamo odločitve, zapisane v "Prečiščenem investicijskem programu" iz leta 1956 (8. junij).
8.junij 1956
PREČIŠČENI INVESTICIJSKI PROGRAM OBNOVE MESTNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V LJUBLJANI
Vsebina:
UVOD... stran 1
Končno poročilo komisije MLO za ureditev potniškega prometa v mestu Ljubljani ...stran 2-7
Prepis odločbe MLO o vrsti vozil...stran 8
I. Linije in število vozil...stran 9-15
II. Izvedba in napajanje voznega omrežja...stran 16-20
III. Preureditev remize in delavnic ... stran 21-27
IV. Preračun investicij in amortizacije ...stran 28-29
V. Letni plan prevoza po končani rekonstrukciji ...stran 30
VI. Račun rentabilnosti... stran 31-33
Se pravi, da to ni niti prvi Investicijski program, temveč "prečiščen".
Je pa zanimiv, ker so v njem poročila komisije MLO in prva razmišljanja o preureditvi mestnega prometa.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:472300
Pozdravljeni,
poglejmo si UVOD v "prečiščenem" Investijskem programu iz leta 1956:
Tako, sedaj vemo, da je komisijo za proučitev problema dotrajanosti obstoječega tramvajskega "sistema" (Komisija za ureditev lokalnega prometa v Ljubljani) imenoval Svet za komunalne zadeve in gradnje incSicer po nalogu Mestnega ljudskega odbora (MLO).
V komisijo so bili vključeni inženirji iz fakultet in državnih organov ter zaposleni strokovnjaki pri ECŽ:
Prof.ing. Dular
Dr.ing. Žnidaršič
ing. Jagodic
ing. Sraka
prof. ing. Jenko Rudolf
ing. Stolfa
ing. Struna
ing. Prezelj
Iz ECŽ: direktor Drobež Franc in ostali
Vidimo kar zavidljivo sestavo članov iz akademskih krogov.
Jaz sem poznal od naštetih le ing. Alberta Struno, ki je bil leta 1953 dekan Fakultete za strojništvo. Vprašanje je, če se je strokovno kaj ukvarjal s prometom, znan je po svojih dosežkih na drugih področjih.
link: https://sl.wikipedia.org/wiki/Albert_Struna
Kakšna znanja so imeli ostali ne vem, potrebno pa je vedeti, da kaj dosti niso potovali naokoli po razvitem svetu, tuje literature pa tudi ni bilo kaj dosti na voljo. Kakšnih posebnih zvez pa itak niso imeli po svetu. Morda v Beogradu...
V poročilu bomo videli, da komisija ni v soglasju z mojim pogledom
Vsekakor je imel ljubljanski župan Hribar več prijateljev po Evropi, ko se je gradil tramvaj v Ljubljani. In temu primerno več informacij. Danes bi temu rekli "industrijska špijonaža". Pridobil si je dokončne cene ponudnikov tramvaja iz kar nekaj evropskih mest. O tem so lahko župani leta 1953 lahko samo sanjali...nič bolje ni danes.
To smo spoznali že v začetku te teme...
Komisija je imela šest sej, končno poročilo je oddala 23.5.1953.
Že v uvodu pa vidimo povzetek treh faz programa:
a) takojšnja izločitev 25 tramvajev, ki niso varni za promet
b) druga faza: popolna odstranitev vseh tramvajev in zamenjava s trolejbusi
c) tretja faza: razširitev prog v 20-ih letih
Zapisnik komisije za ureditev lokalnega prometa v Ljubljani z dne 23.5.1953 obsega 6 strani.
Počakati bo moral na dnevno izmeno
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
poglejmo si UVOD v "prečiščenem" Investijskem programu iz leta 1956:
Tako, sedaj vemo, da je komisijo za proučitev problema dotrajanosti obstoječega tramvajskega "sistema" (Komisija za ureditev lokalnega prometa v Ljubljani) imenoval Svet za komunalne zadeve in gradnje incSicer po nalogu Mestnega ljudskega odbora (MLO).
V komisijo so bili vključeni inženirji iz fakultet in državnih organov ter zaposleni strokovnjaki pri ECŽ:
Prof.ing. Dular
Dr.ing. Žnidaršič
ing. Jagodic
ing. Sraka
prof. ing. Jenko Rudolf
ing. Stolfa
ing. Struna
ing. Prezelj
Iz ECŽ: direktor Drobež Franc in ostali
Vidimo kar zavidljivo sestavo članov iz akademskih krogov.
Jaz sem poznal od naštetih le ing. Alberta Struno, ki je bil leta 1953 dekan Fakultete za strojništvo. Vprašanje je, če se je strokovno kaj ukvarjal s prometom, znan je po svojih dosežkih na drugih področjih.
link: https://sl.wikipedia.org/wiki/Albert_Struna
Kakšna znanja so imeli ostali ne vem, potrebno pa je vedeti, da kaj dosti niso potovali naokoli po razvitem svetu, tuje literature pa tudi ni bilo kaj dosti na voljo. Kakšnih posebnih zvez pa itak niso imeli po svetu. Morda v Beogradu...
V poročilu bomo videli, da komisija ni v soglasju z mojim pogledom
Vsekakor je imel ljubljanski župan Hribar več prijateljev po Evropi, ko se je gradil tramvaj v Ljubljani. In temu primerno več informacij. Danes bi temu rekli "industrijska špijonaža". Pridobil si je dokončne cene ponudnikov tramvaja iz kar nekaj evropskih mest. O tem so lahko župani leta 1953 lahko samo sanjali...nič bolje ni danes.
To smo spoznali že v začetku te teme...
Komisija je imela šest sej, končno poročilo je oddala 23.5.1953.
Že v uvodu pa vidimo povzetek treh faz programa:
a) takojšnja izločitev 25 tramvajev, ki niso varni za promet
b) druga faza: popolna odstranitev vseh tramvajev in zamenjava s trolejbusi
c) tretja faza: razširitev prog v 20-ih letih
Zapisnik komisije za ureditev lokalnega prometa v Ljubljani z dne 23.5.1953 obsega 6 strani.
Počakati bo moral na dnevno izmeno
pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 25.01.2019, 21:32, skupaj popravljeno 1 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:472570
Pozdravljeni, nadaljujemo...
Zapisnik komisije za ureditev lokalnega prometa v Ljubljani z dne 23.5.1953 obsega 6 strani.
V prejšnjem postu sem malo podvomil v evropsko/svetovno razgledanost komisije.
Komisija me takoj pobije
citat:
"Komisija je vsestransko pretresla sedanje stanje ECŽ v Ljubljani in preučila izkušnje mestnega javnega prometa v inozemstvu.
Vsak problem moramo obravnavati glede na hitrost, rentabilnost in udobje v prometu."
konec citata iz poročila Komisije
pozdrav
Darko
Pozdravljeni, nadaljujemo...
Zapisnik komisije za ureditev lokalnega prometa v Ljubljani z dne 23.5.1953 obsega 6 strani.
V prejšnjem postu sem malo podvomil v evropsko/svetovno razgledanost komisije.
Komisija me takoj pobije
citat:
"Komisija je vsestransko pretresla sedanje stanje ECŽ v Ljubljani in preučila izkušnje mestnega javnega prometa v inozemstvu.
Vsak problem moramo obravnavati glede na hitrost, rentabilnost in udobje v prometu."
konec citata iz poročila Komisije
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:272670
Pozdravljeni,
kratek povzetek za tiste, ki si ne želijo kvariti oči s slabimi kopijami.
stran 3:
Možne so sledeče preureditve:
1. Modernizacija sedanjega tramvajskega obrata z uvedbo štiriosnih vozil in dvotirnih prog
2. Kombinacija tramvajskega obrata s trolejbusnim
3. Uvedba trolejbusnega obrata
4. Uvedba avtobusnega obrata
Komisija je naredila medsebojne primerjave obravnavanih rešitev na straneh 4, 5 in 6.
Prišla je do zaključka:
" Kot je razvidno iz nabavnih stroškov vozil in obeh navedenih tabel (na strani 5), je
UVEDBA TROLEJBUSNEGA OBRATA NAJUGODNEJŠA REŠITEV.
Razen tega ima trolejbusni obrat v primeri s tramvajskim oz. avtobusnim obratom še druge prednosti.
Prednost trolejbusnega obrata v primeri s tramvajskim je:
1. bolj okreten in lahko hitreje vozi tudi v ozkih ulicah in ostrih krivinah
2. lahko se vključi v prometni tok, ker ni vezan na tir in ker se lahko stransko izogne ter prehiteva druga vozila
3. defekt enega vozila ne moti prometa na ostali progi
4. na postajališčih lahko zapelje tik ob pločnik, kar olajša vztopanje in izstopanje potnikov
5. prestavitev prog je enostavna, ker je treba prestaviti samo vozni vod
6. trolejbus povzroča manj ropota kot tramvaj
Prednosti trolejbusnega obrata v primeri z avtobusnim:
1. vzdrževanjeelektrične opreme je cenejše kot vzdrževanje Diesel motorja
2. vzdrževanje trolejbusne karoserije in nosilnega ogrodja je cenejše zaradi mehkejše izpeljave z mesta.
3. trolejbus hitreje spelje z mesta, ker se elektromotor lahko tudi do 100 % začasno preobremeni. Avtobus bi za hitrejšo izpeljavo moral imeti močnejši motor, kar povzroča večjo uporabo pogonskega goriva.
4. čistoča vozil in tudi cest, ker trolejbus nima izpušnih plinov, kar je važna tudi iz higienske kot iz estetskega stališča
5. mirna in tiha vožnja, ker elektro motor ne povzroča tresljajev in ne ropota
6. znatno večja obratna pripravljenost, posebno pozimi. Avtobus zahteva gretje remize ali ukrepe proti zmrzovanju vode v hladilnikih in zagrevanje motorjev pred zagonom
7. večja obratna varnost, ker ni nevarnosti ognja in je zato tudi zavarovalna premija manjša
8. avtobus se na mestnih progah s kratkimi razdaljami ne uporablja, ker take kratke proge povzročajo večje naprezanje motorja in obrabe menjalnika. Zaradi tega je potrebno večje število rezervnih voz, poleg tega pa Diesel motor ne sme biti ves dan stalno oremenjen. Tudi po vzdržljivosti se Diesel motor ne more primerjati z električnim.
9. preusmeritev sedanjega kadra ECŽ na trolejbusni obrat je lahko izvedljiva in ne predstavlja nikakih težav, medtem ko bi bila preusmeritev kadra na avtobusni obrat težavna
Ni treba posebej povdariti, da bo z uvedbo trolejbusnega obrata znatno pridobil zunanji izgled mesta."
Še zanimivost: priporočilo komisije, da se čimpreje prične s prevzgojo ljudi
"Prav tako priporoča komisija, da se čimpreje prične s prevzgojo ljudi glede prometne discipline in preusmeri kolesarje na posebne kolesarske poti ali odstrani iz preobremenjenih cest. Le na ta način bo dosežena in eventuelno presežena predvidena komercialna hitrost javnega potniškega prometa 18 km/h. V nekaterih nemških mestih vozijo trolejbusi pri sličnih razmerah s komercialno hitrostjo 23 km/h.
Ljubljana, dne 23.5.1953"
Vidi se, da so bili v komisiji v večini oz. imel večjo moč odločitve nasprotniki rešitve tramvaja, ki so bili obenem trolejbusni "feni" in celo nasprotniki avtobusa v mestnem prometu.
Razvoj mestnega prometa se je odvil v drugo smer...
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
kratek povzetek za tiste, ki si ne želijo kvariti oči s slabimi kopijami.
stran 3:
Možne so sledeče preureditve:
1. Modernizacija sedanjega tramvajskega obrata z uvedbo štiriosnih vozil in dvotirnih prog
2. Kombinacija tramvajskega obrata s trolejbusnim
3. Uvedba trolejbusnega obrata
4. Uvedba avtobusnega obrata
Komisija je naredila medsebojne primerjave obravnavanih rešitev na straneh 4, 5 in 6.
Prišla je do zaključka:
" Kot je razvidno iz nabavnih stroškov vozil in obeh navedenih tabel (na strani 5), je
UVEDBA TROLEJBUSNEGA OBRATA NAJUGODNEJŠA REŠITEV.
Razen tega ima trolejbusni obrat v primeri s tramvajskim oz. avtobusnim obratom še druge prednosti.
Prednost trolejbusnega obrata v primeri s tramvajskim je:
1. bolj okreten in lahko hitreje vozi tudi v ozkih ulicah in ostrih krivinah
2. lahko se vključi v prometni tok, ker ni vezan na tir in ker se lahko stransko izogne ter prehiteva druga vozila
3. defekt enega vozila ne moti prometa na ostali progi
4. na postajališčih lahko zapelje tik ob pločnik, kar olajša vztopanje in izstopanje potnikov
5. prestavitev prog je enostavna, ker je treba prestaviti samo vozni vod
6. trolejbus povzroča manj ropota kot tramvaj
Prednosti trolejbusnega obrata v primeri z avtobusnim:
1. vzdrževanjeelektrične opreme je cenejše kot vzdrževanje Diesel motorja
2. vzdrževanje trolejbusne karoserije in nosilnega ogrodja je cenejše zaradi mehkejše izpeljave z mesta.
3. trolejbus hitreje spelje z mesta, ker se elektromotor lahko tudi do 100 % začasno preobremeni. Avtobus bi za hitrejšo izpeljavo moral imeti močnejši motor, kar povzroča večjo uporabo pogonskega goriva.
4. čistoča vozil in tudi cest, ker trolejbus nima izpušnih plinov, kar je važna tudi iz higienske kot iz estetskega stališča
5. mirna in tiha vožnja, ker elektro motor ne povzroča tresljajev in ne ropota
6. znatno večja obratna pripravljenost, posebno pozimi. Avtobus zahteva gretje remize ali ukrepe proti zmrzovanju vode v hladilnikih in zagrevanje motorjev pred zagonom
7. večja obratna varnost, ker ni nevarnosti ognja in je zato tudi zavarovalna premija manjša
8. avtobus se na mestnih progah s kratkimi razdaljami ne uporablja, ker take kratke proge povzročajo večje naprezanje motorja in obrabe menjalnika. Zaradi tega je potrebno večje število rezervnih voz, poleg tega pa Diesel motor ne sme biti ves dan stalno oremenjen. Tudi po vzdržljivosti se Diesel motor ne more primerjati z električnim.
9. preusmeritev sedanjega kadra ECŽ na trolejbusni obrat je lahko izvedljiva in ne predstavlja nikakih težav, medtem ko bi bila preusmeritev kadra na avtobusni obrat težavna
Ni treba posebej povdariti, da bo z uvedbo trolejbusnega obrata znatno pridobil zunanji izgled mesta."
Še zanimivost: priporočilo komisije, da se čimpreje prične s prevzgojo ljudi
"Prav tako priporoča komisija, da se čimpreje prične s prevzgojo ljudi glede prometne discipline in preusmeri kolesarje na posebne kolesarske poti ali odstrani iz preobremenjenih cest. Le na ta način bo dosežena in eventuelno presežena predvidena komercialna hitrost javnega potniškega prometa 18 km/h. V nekaterih nemških mestih vozijo trolejbusi pri sličnih razmerah s komercialno hitrostjo 23 km/h.
Ljubljana, dne 23.5.1953"
Vidi se, da so bili v komisiji v večini oz. imel večjo moč odločitve nasprotniki rešitve tramvaja, ki so bili obenem trolejbusni "feni" in celo nasprotniki avtobusa v mestnem prometu.
Razvoj mestnega prometa se je odvil v drugo smer...
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:472700
Pozdravljeni,
še "potrdilo", da je Svet za gradnje in komunalne zadeve MLO Ljubljana na 12.seji dne 1.6.1953 sprejel odobritev poročila Komisije za ureditev lokalnega osebnega prometa.
Mestni zbor in Zbor proizvajalcev sta razpravljala o predlogu in ga na 12. seji dne 9.9.1953 sprejela.
To je pomenilo začetek konca tramvaja v Ljubljani
SMRT FAŠIZMU
- SVOBODO NARODU
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
še "potrdilo", da je Svet za gradnje in komunalne zadeve MLO Ljubljana na 12.seji dne 1.6.1953 sprejel odobritev poročila Komisije za ureditev lokalnega osebnega prometa.
Mestni zbor in Zbor proizvajalcev sta razpravljala o predlogu in ga na 12. seji dne 9.9.1953 sprejela.
To je pomenilo začetek konca tramvaja v Ljubljani
SMRT FAŠIZMU
- SVOBODO NARODU
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers