Ljubljanski tramvaj

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:383400

Pozdravljen,

po 425 ogledih :wink: :lol:
...je čas za spisek: tokrat je zadeva zanimiva za vzdrževalce vseh vozil v ECŽ: trolejbusi, avtobusi, tramvaji.

Datum: v povezavi z zapisnikom direktorja ECŽ, ki smo ga že objavili zgoraj.

Slika

Tukaj sta na spisku tisti "feltni" (kolesna obroča) in seveda gume in zračnice, katere so dali na spisek potrebnih rezervnih delov že pred enim letom :roll:

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:383700

Pozdravljeni,

v direktorjevem poročilu z dne 21.2.1953 je bilo zapisano, da so k Poročilu dodane tri priloge.
Vse tri smo dodali.

Se pa vračamo na Ajdovščino in zagonetko o tramvajskih tirih pred kavarno Evropa.

Na razpolago imamo za raziskovalne namene:

Fotografijo iz časa stote obletnice YU železnic (leto 1949), kjer se jasno vidita dva tira v smei Šentvida...

Slika


Igor je dodal fotografijo iz časopisa DELO brez datuma...

Slika


Peter je v tleh zagledal tir, jaz pa kar dva :roll:
Petrov tir je res bil takrat tam, moj pa je bil že pretiravanje. Še Petrov tir se komaj vidi...

Fotografijo smo nekako datirali po 3.decembru 1954.

Glede na to, da je trolejbus za Ježico posnel J.C. Gillham dne 10.9.1955 na Ajdovščini, okoli zgradbe "Glavne zadružne zveze" pa so še v vseh nadstropjih delovni odri, pomeni da je bila zgornja fotografija posneta šele 1956.

Vprašanje je samo kdaj leta 1956. :?:


Slika

Ljudje so v suknjičih, torej smo nekje spomladi 1956.

Takšno preciznost, točno določiti mesec, je možno le s pomočjo dokumentov ali s pomočjo fotohgrafij, ki so točno datirane.

Nam je fotografij zmanjkalo, preostane le brskanje po dokumentih :roll:

Imamo srečo, da se je 2.6.1956 sestala komisija za odstranjevanje tramvajskih tirov :m2

Slika

...

Slika

Slika


Se pravi: dne 2.6.1956 je še samo en tir :!:

Kdaj so odstranili še tega, pa bo zopet potrebno pobrskati po arhivu ali pa najti kakšno datirano fotografijo.


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:384.000

Pozdravljeni,
glede na veliko zanimanje za dogodke ob ukinitvi tramvaja (vsaj 300 ogledov na dan), nadaljujemo s pregledom.

Pogledali si bomo, kako se je "pripravljala" ukinitev proge na Rakovnik.

Dne 4.7.1955 je bil organiziran sestanek, kako urediti postajališča na progi do Rudnika, končal pa se je z izsiljevanjem, da se takoj ukine tramvajska proga od Mestnega trga do Rudnika in da se tračnice odstranijo do 1.9.1955, sicer ceste na Rudnik ne bo mogoče asfaltirati :!: :roll:

Zastopnik SZDL terena Rudnik se s tem ni strinjal brez da bi nadomestili promet z "drugimi prevoznimi sredstvi".

ECŽ pa pravi, da lahko vzpostavi redni avtobusni promet šele s 1.1,1956.

NEREŠLJIVA SITUACIJA :!: :roll:

Zapisnik samo v povečavi:

Slika

Slika


Seveda smo vsi napeti, kaj se bo zgodilo :wink: :lol:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O: 384350

Pozdravljeni,

priprave za avtobusni promet na Rudnik pa so vztrajno potekale. V zapisniku z dne 30.1.1956 je bilo določeno obračališče na Rudniku v Peruzzijevi ulici.
Pri ogled dne 20.3.1956 se je ugotovilo, da je najbolj prikladno mesto za obračališče avtobusa nasproti prostorov cestnega nadzorstva na Rudniku:

Slika

Kako se je rešil zaplet z izgraditvijo tračnic proti Rudniku, izvemo iz Zapisnika komisijskega ogleda z dne 2.6.1956 o odstranjevanju tramvajskih tirov.

Slika

Komisija je ugotovila na Dolenjski cesti naslednje stanje:
-tračnice so odstranili od Rakovnika do Dolenjskega mostu iz makadamskega dela ceste.

Ker se je kasnilo z odstranjevanjem tračnic, v letu 1955 ni bilo možno asfaltirati ceste

Komisija je zahtevala, da se v enem mesecu odstrani tramvajski tir od Dolenjskega mostu do naslednje bivše postaje tramvaja v smeri mesta zaradi normalnega odtoka meteornih vod in spraviti tlak v prvotno stanje.

V roku enega meseca mora ECŽ vzpostaviti prvotno stanje cestišča in urediti postajališča.


Zopet si moramo ustvariti pregled, kaj se je dogajalo vse v letu 1956:

Slika


Čas pa je tudi že, da si pogledamo, kako so si zamislili stanje po končani rekonstrukciji omrežja:

Slika


Povečava, če koga zanima kakšen detajl:

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:384600

Pozdravljeni,

iz uradnega dokumenta ECŽ smo izvedeli, da je bila tramvajska proga Magistrat - Rakovnik ukinjena 1. aprila 1956 in da je pričela obratovati isti dan avtobusna proga, ki je bila "podaljšana v obe smeri". Nova avtobusna proga je potekala od Rudnika do Stadiona za Bežigradom (glej načrt zgoraj).

V knjigi Ljubljanski tramvaj T. Brate piše, da je bila ukinitev tramvajske proge na Rakovnik opravljena s humorističnim ceremonialom. Verjetno se bi našlo zapise v časopisju o tem dogodku.

Izvemo tudi, da se je s 1.6.1956 uvedlo trolejbuse na dotedanji tramvajski liniji Ajdovščina - Vič in jo združilo z že obstoječo trolejbusno linijo Ježica - Ajdovščina. Na novo na tej progi obratuje 4-6 trolejbusov.

Nas sedaj zanima, kako je uspelo ECŽ izpeljati to izgradnjo trolejbusne proge od Ajdovščine do Viča.



Projekt vsekakor ni bil enostaven :roll:

V bistvu je to bilo možno izvesti s staro napajalno postajo šele takrat, ko so ukinili tramvajsko progo Magistrat - Rakovnik, sicer bi morali počakati na izgradnjo nove napajalne postaje.


Začela se je tekma s časom za odobritev gradbenega projekta na republiških organih in izdajo gradbenega dovoljenja !

MLO (Mestni ljudski odbor) je dne 12.3.1955 izdal zazidalne podatke za začasno traso :!:

Začasna trasa: od Gregorčičeve ulice skozi Gradišče po Gorupovi in Aškerčevi cesti

Slika

Se pravi, da mestnim arhitektom še ni bilo jasno, kje bo potekala trolejbusna povezava na Vič :roll:


Seveda je bilo najprej potrebno urediti Kardeljevo cesto in Gradišče.

Odločba za ta gradbena dela v lastni režiji je bila izdana 11.4.1956 in se mora pričeti z delom 11.4.1956, končana pa morajo biti dela do 20.5.1956.
Zanimivo je, da je Uprava za ceste MLO odposlala odločbo šele 23.4.1956, ECŽ pa prejela 25.4.1956 :!: :roll:

Predvidena je bila izgraditev tirov in vzpostavitev prvotnega stanja (izgraditev kock in ponovna vgradnja od Kardeljeve do Šubičeve ulice, od Šubičeve do Rimske, pretlakovanje pred pošto in razširitev na Trgu revolucije).

Dokopali smo se do datuma, kdaj so razkopavali Kardeljevo cesto :!: =D>

Uprava za ceste LRS (Ljudska republika Slovenija) je 17.8.1955 izdala dovoljenje do preklica za uporabo cestišča: "Dovoljuje se uporabo cestišča s trolejbusno vožnjo po Aškerčevi cesti, od križišča z Gorupovo ulico in po Tržaški cesti od križišča Aškerčeve ceste do pentlje na križišču s cesto II/324."

MLO je 29.8.1955 izdal dovoljenje za izvedbo trolejbusnega voda Ajdovščina - Gradišče - Aškerčeva -Tržaška-

Komisijski ogled trase za določitev pogojev za zgraditev proge je potekal 15.10.1955. Napisal je kar nekaj zahtev, kaj je potrebno urediti.

Dne 22.10.1955 pa je OLO (Okrajni ljudski odbor) poslal na ECŽ poziv za vložitev gradbenega dovoljenja.
Komisija za revizijo glavnih projektov pri Državnem sekretarijatu za gospodarstvo LRS je z odločbo z dne 28.9.1955 odobrila glavni gradbeni projekt trolejbusne linije Ajdovščina-Vič in je o tem obvestila OLO.
Torej skoraj po enem mesecu to sporočajo dalje :!:

Sedaj pa:
"V roku 8 dni po prejemu poziva je nujno potrebno vložiti prošnjo za gradbenpo dovoljenje, sicer bo proti ECŽ uvoden upravno-kazenski postopek" :!:

Aja, še to:

" S.f. - s.n.!"

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:384950

Pozdravljeni,

za ukinitev tramvajske proge na Rakovnik in zgraditev trolejbusne proge od Ajdovščine do Viča smo izvedeli kar nekaj novosti iz uradnih dokumentov.

Slika

Sedaj nas pa zanima, kako se je zakomplicirala izgradnja trolejbusne proge od Ajdovščine do remize in naprej v Vižmarje.
Glavni vzrok je bila zamuda pri izgradnji napajalnih postaj v Stožicah in remizi.

Ali so bili še kateri drugi vzroki :?:

Bomo videli...

ECŽ je pravočasno pričela z "bitko" za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Dne 17.12.1954 je ECŽ "naznanila" pri MLO Ljubljana, da bo podaljšala trolejbusno progo na Celovški cesti do Pivovarne Union.
MLO je "naznanilo" sprejelo na znanje in že 29.12.1954 sporočilo ECŽ pod katerimi pogoji.
Predvsem se dovoli postavitev le kot "provizorij", dokler cesta ne bo rekonstruirana.

ECŽ se je 22.6.1955 "s tovariškimi pozdravi!" obrnilo na Državni sekretariat za gospodarstvo LRS v zvezi s postavitvijo drogov za kontaktni vod.

Takole pišejo:
"V letošnjem programu gradnje trolejbusnih linij je tudi izgradnja linije Ajdovščina-Šentvid. Z gradnjo linije, ki obsega v glavnem postavitev drogov, moramo pričeti najkasneje 1.8.1955, če naj bo linija pred zimo sposobna za promet."

Državni sekretariat za gospodarstvo LRS prosijo, da se reši vprašanje "regulacije" Celovške ceste, da ne bo potem potrebno prestavljati drogov.

Slika

OLO Ljubljana pa v dopisu ECŽ z dne 15.10.zahteva od ECŽ, da se postavi drogove za trolejbusno mrežo kot "provizorij" tako, da bi jih ob rekonstrukciji Celovške ceste čim manj prestavljali.

S.F. - S.N.!


Uprava cest MLO Ljubljana pa je 18.10.1955 dovolila "Posebno" uporaba cestnega sveta na Celovški cesti zaradi postavitve predalčnih drogov za trolejbusno progo.

Smrt fašizmu - svobodo narodu!


Seveda so vseskozi prihajale še dodatne zahteve na ECŽ.

Dne 30.4.1955 je MLO, Elektroenergetska inšpekcija postavila dodatne zahteve za primere, če Elektro-Ljubljana uporabljanosilne konstrukcije ECŽ za vodenje kablov jakega toka.

Potem so prišle na vrsto še zahteve za primer, če se uporabi nosilec ECŽ za javno razsvetljavo.


V zapisniku z dne 2.6.1956 pa je zapis, kako je potrebno izgraditi tramvajske tire na Celovški cesti:

Slika


Slika

Glede na vse pogoje in nerešene zadeve ni bilo nobenih možnosti zgraditi trolejbusno linijo Ajdovščina-Šentvid v letu 1956.

Zakompliciralo se je tudi z izgradnjo remize :roll:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:385400

Pozdravljeni,

po 450 ogledih v enem dnevu :shock:
...je nujno potrebno nadaljevati z nadaljevanko...

Z nastopom trolejbusov so se pričele težave tudi v remizi. Od samega dovoza, popravil, garažiranja...

ECŽ se je moral kar hitro odvzvati in pričeti z načrtovanjem preureditve in dozidave hal v remizi in adaptacijo upravnega poslopja.

Glede na to, kako je bilo zgrajena remiza in upravno poslopje smo že malo pozabili, zato dodajam tlloris s tiri iz leta 1931, da se malo spomnimo za nazaj...

Slika

povečava...

Slika


Če pogledamo tloris upravne zgradbe na zgornjem načrtu, vidimo da so takrat dodali ta načrt za odobritev...

Slika

Zgradili so upravno zgradbo malo drugače...

Slika

Do sedaj se kaj dosti nismo ukvarjali z upravno zgradbo. Sedaj bo lepa priložnost, da si pridobimo možnost za datiranje fotografij, saj so leta 1958 pričeli z akcijo za adaptacijo upravne zgradbe. To je v bistvu pomenilo le dogradnjo enega nadstropja. Kdaj točno je bila dograjeno, zaenkrat še ne vem. Bo potrebno "prekopati" arhiv ali pa enostavneje: pobrskati po časopisih.

S projekti za adaptacijo in dogradnjo hal v remizi pa so pričeli že leta 1954.
Bo potrebno malo pobrskati po arhivu, kako jim je šlo pri pridobivanju dovoljenj.


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:385730

Pozdravljeni,

pogledali si bomo, kako je potekala pridobitev gradbenega dovoljenja za adaptacijo remize in potem tudi gradnja.
To nas zanima predvsem zato, da bomo izvedeli, kdaj so zgradili napajalno postajo v remizi in kako so uredili promet in delavnice v remizi.

Najprej si poglejmo Tehnično poročilo z dne 16.12.1954 k glavnemu projektu adaptacije remize:

Slika

Naprej samo povečava:

Slika


Slika


Slika


Še pripadajoči načrt:

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:386040

Pozdravljeni,

Septembra 1954 si je ECŽ pridobila soglasje Uprave za ceste, da se lahko zapre Gutsmanova ulica...


Slika

Smrt fašizmu - svoboda narodu !


Junija 1954 pa Uprava javne varnosti postavi zahteve, kako morajo izvažati trolejbusi in tramvaji na Celovško cesto...

Slika

Smrt fašizmu - svoboda narodu!



Načrt iz leta maja 1956 pa izgleda takole (zaradi velikosti v dveh delih)...

Slika


Slika

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:386400

Pozdravljeni,

podatki o gradnji novih delavnic in adaptaciji remize ni veliko na razpolago.

ECŽ je 14.10.1954 zaprosila zagradbeno dovoljenje za gradnjo nove delavnice v remizi. Gradbeno dovoljenje so prejeli: 26.10.1954. HITROOO ! :shock:


Dne 16.2.1955 pa so zaprosili za gradbeno dovoljenje za adaptacijo vzhodnega dela poslopja remize. Gradbeno dovoljenje so prejeli 18.3.1955. HITROO! :shock:

Gradnja pa ni šla po željah ECŽ.

Dne 28.3.1955 so določili gradbene termine za adaptacijo remize.
Celotna dovršitev gradbenih del je bila določena za 30.9.1955.

ECŽ se je pritožila z dne 21.5.1956 pri izvajalcu del, gradbenemu podjetju "Obnova".

Zadnjikrat, pravočasno ... :evil:

Slika


Šele 21.2.1957 je ECŽ zaprosila za gradbeno dovoljenje za centralno kurjavo novih objektov v remizi. Gradbeno dovoljenje so dobili 19.11.1957. Ne tako hitro...


Podatkov, kdaj so zgradili napajalno postajo zaenkrat ni na voljo.


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4113
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a mkx »

železocestnik napisal/-a: Zadnjikrat, pravočasno ...
Novi časi ... se vidi, da so se tukaj med seboj zgovarjali kapitalisti ... nič S.F.-S.N. , samo grožnje s tožbami pred mestnimi forumi (ali forum vlaki.info spada mednje?) :wink:
LP, Metod
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:386550

Ja, novi časi...

V bistvu pa sta oba igrala na karto partijskega sekretarja na občini Ljubljana Slika :lol: :lol:


S temi novimi časi zaključujem dokumentarno serijo, s katero si bomo lahko pomagali pri datiranju kakšnih nedatiranih fotografij :idea:

Obdobje opuščanja tramvaja in uvajanje trolejbusov je bilo do sedaj slabo raziskano. Se pa na področje trolejbusov ne bom vtikal, razen če mi v roke ne bo "padlo" kakšno zanimivo gradivo.

Obdelati moramo le še odločitev, kako in zakaj je prišlo do zamenjave tramvaja s trolejbusom in avtobusi.

To bi morali narediti na začetku teh zadnjih prispevkov, vendar nisem mislil, da bo šlo to tako daleč.

Ko zaključimo še to, pa bo potrebno obdelati še neobdelane tramvajske proge, ki jih je kar nekaj.


Ocenjujem, da je domet te teme pol milijona ogledov. Vse več s strani robotov :roll:


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:387100

Pozdravljeni,

pobliže si moramo pogledati, kako je prišlo do odločitve, da se tramvaj zamenja z drugimi prometnimi sredstvi (trolejbus, avtobus).

To bi morali narediti že preden smo začeli iskati detajle zamenjave, vendar nas je delo povleklo v detajle, tako da si prej nismo pogledali usmeritev in odločitev, v katero smer bo šel razvoj mestnega prometa v Ljubljani.

Poskusili bomo zajeti pot do odločitev kronološko. Nekaj pomembnih vzrokov smo že zasledili v dosedanjih zapisnikih. Tukaj jih bomo samo omenili in jih ne bomo ponavljali...

Pomagali pa si bomo najprej s pogledom bivšega direktorja Janeza Žagarja, ki je bil direktor ECŽ od leta 1949 do 1952, na razvoj mestnega prometa:

citat:

"Hiter razvoj Ljubljane po vojni je čedalje bolj prehiteval razvoj mestnega prometa. V primerjavi s stanjem pred vojno, ko je mestni promet prehiteval razvoj mesta in njegove potrebe, je bil položaj po vojni prav nasproten.
Šele leta 1949 se je začela odločneje uveljavljati zahteva po razširitvi mestnega prometa in njegovi modernizaciji. Na vrata je najmočneje potrkalo vprašanje neurejenega mestnega prometa proti Ježici. Po vojni na tej relaciji ni bilo niti avtobusnega prometa, ki ga je pred vojno - po ukinitvi avtobusnega prometa pri "Splošni maloželezniški družbi" - opravljal privatnik Pečnikar.
Podjetje "Električna cestna železnica" - tako se je po vojni tudi uradno imenovalo, ker "Splošna maloželezniška družba" v razmerah socialističnega gospodarjenja ni mogla več obstajati - je moralo pred uvedbo nove proge rešiti težavno vprašanje: kakšen promet naj poveže Ježico z mestom - tramvajski, trolejbusni ali avtobusni ?

Tramvaj je - ne samo zaradi preobremenjenosti in premajhnih prevoznih zmogljivosti, ampak tudi iz mnogih drugih razlogov - postal problem mesta.
Enotirna tramvajska proga proti Tržaški in Celovški cesti je bila s svojimi izogibališči nepremostljiva ovira za zgostitev voznih intervalov, kar je bil edini možni način za povečanje prevozne zmogljivosti tramvaja. Izogibališča so zmanjševala potovalno hitrost tramvaja. Tem težavam so se pridružile še tehnične: spodnji ustroj prog je bil dotrajan (ni bil zgrajen za tako obremenitev, pred vojno in med njo pa je bil slabo vzdrževan), vozovi so bili stari in večinoma odsluženi. Tramvajske proge so močno ovirale promet po mestu, ki je čedalje bol naraščal, ljubljanske ulice so bile pretežno ozke in jih ni bilo mogoče širiti brez velikih stroškov.

Upoštevajoč vse te razloge so sklenili, da uvedejo proti Ježici trolejbusni promet. Usoda tramvaja je bila negotova, avtobusi pa se tedanjemu vodstvu niso zdeli primerni za izrazito mestni promet (pogosto ustavljanje povečuje stroške avtobusa bolj kot trolejbusa ali tramvaja).

Dne 6. oktobra leta 1951 je stekla prva trolejbusna linija v Ljubljani in sicer od Vilharjeve ceste (pred železniškim prelazom) do Ježice v dolžini 4,3 km.

Problematiko mestnega prometa so začeli intenzivno reševati po letu 1952. Mestni svet je tedaj imenoval posebno komisijo, ki je temeljito proučila razmere v Ljubljani in 13. maja leta 1953 predložila Mestnemu svetu svoje sklepe.
Komisija je ugotovila, da tramvaj glede na urbanistično strukturo mesta za mestni promet v Ljubljani ni več primeren.

Mesto še ni bilo urbanistično regulirano v razvijajočih se predelih, v že pozidanih delih mesta pa ne bi bilo mogoče urediti modernih tramvajskih linij, ker bi morebitno širjenje cest zahtevalo velikanske izdatke (rušenje hiš) in veliko časa.
Mesto lahko izbere za za svoje prihodnje prometno sredstvole trolejbus ali avtobus.

Oba imata sicer svoje prednosti, toda za proge s krajšimi postanki je ekonomsko primernejši trolejbus, za linije z redkejšimi postanki in voznimi intervali pa avtobus.

Ker tramvaja ni bilo mogoče opustiti čez noč in ker je zahtevalo uvajanje novih prometnih sredstev svoj čas, so sprejeli konkreten načrt za rekonstrukcijo mestnega prometa in sicer:

Prva stopnja rekonstrukcije:

- Likvidacija enotirne in najbolj obremenjene tramvajske linije Vič - Šentvid in zamenjava tramvaja na tej liniji s trolejbusom.
S to novo trolejbusno linijo se poveže obstoječo lenijo z Ježice, tako, da se zgradi njen podaljšek od Vilharjeve ceste čez železniško progo do Ajddovščine.

- Likvidacija enotirne tramvajske linije na Rakovnik in zamenjava tramvaja z avtobusi, ki bodo vozili od Rudnika čez Prule in Levstikov trg ter po Cojzovi in Aškerčevi cesti skozi novo mestno središče do Ajdovščine, kjer se stikajo vse prometne linije.

- Okrepitev prometnih zvez z Zalogom, Sostrim, Škofljico, ki pa še ne bi imele značaja mestnega prometa.

Druga stopnja rekonstrukcije:

Ta stopnja naj bi nastopila, ko bodo odslužili tramvajski vozovi na progi Moste - Žale (v obdobju približno 5 do 10 let). Po tem času bi trolejbus zamenjal tramvaj tudi na liniji Ajdovščina - Žale - Moste.
S tem bi tramvaj povsem nadomestili s trolejbusom in avtobusom.

Ker je pozimi potrebnih za 20% več vozil kot povprečno v vsem letu, so sklenili, da se število avtobusov in učinek napajalnih naprav določi glede na povprečje. Potrebe v prometnih konicah naj pokrijejo dodatni avtobusi, ki se poleti lahko porabijo za različne priložnostne vožnje in sezonske linije. S tem je bila zagotovljena boljša izraba voznega parka.

Za uresničitev predloženega programa je bilo treba kupiti 20 trolejbusov in 15 avtobusov, zgraditi 2 novi napajalni postaji za trolejbusne linije in razširiti ter preurediti garaže in delavniške prostore.

Prva stopnja se je začela uresničevati 1.4.1956, ko je bila uvedena avtobusna linija na Rudnik.

Dne 20.5.1956 je stekel trolejbus od Ježice do mestnega središča, 27.5.1956 pa še od Viča do Vižmarij.

S tem je bil program prve stopnje uresničen.

Že ob koncu prve stopnje rekonstrukcije je Mestni svet sklenil, da se takoj začne uresničevati druga stopnja. V ta namen je bilo treba kupiti 20 avtobusov, tramvaj pa se je moral umakniti z ljubljanskih ulic.
Pospešeno izvajanje druge stopnje rekonstrukcije je bilo posledica ponovno ugotovljene problematičnosti tramvaja; ta je namreč začel že močno ovirati promet po mestu, poleg tega pa bi ga bilo treba takoj obnoviti. Namesto trolejbusne proge, ki je bila predvidena v programu rekonstrukcije, so na progi Moste - Žale uredili kar avtobusni promet; ceste še niso bile povsem regulirane, izkušnje na drugih progah pa niso potrdile izrazite ekonomske in tehnične prednosti trolejbusa.

konec citata


Rdeče označeni datumi so napačni. Podrejeni so "zavedli" direktorja, le ta pa znane pisce o zgodovini ljubljanskega tramvaja in trolejbusa :roll:

Ja, je hudič če ne stopiš čez prag arhiva ali vsaj pobrskaš po časopisih :idea:

Ko naletiš večkrat na takšne izmišljene podatke, nehaš verjeti in direktorjem in znanim piscem zgodovine :wink: :lol: :lol:


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4292
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

60 let kasneje pa...Omejiti/ukiniti promet, ki je privedel do ukinitve tramvaja iz mestnega središča. #-o
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ljubljanski tramvaj

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:187350

Ja, če tako pogledaš od daleč, v današnjih razmerah, potem rečeš, kakšno neumnost so naredili...

Imeli pa smo srečo, da smo v zapisnikih videli vso bedo takratnega časa :roll:

Električarjem in strojnikom so šli lasje pokonci, ko so brali te zapisnike, kako totalno dotrajano stanje tramvajskega sistema je bilo takrat.

Vprašanje je tudi, koliko je sploh še bilo strokovnjakov s področja urejanja prometa. Če niso padli med vojno, je bila velika nevarnost tudi po vojni :roll:

Tudi ko so kupovali nove avtobuse in trolejbuse, niso kupili nobenega rezervnega dela.

Deviz enostavno ni bilo za ECŽ :beg


Najenostavnejša rešitev je bil avtobus. Poiščeš šoferja in začneš voziti. Briga te, kakšne so ceste...

Zamenjava tramvajev s trolejbusi pa je bil že zahteven projekt #-o


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori