VLAKI.INFO

železocestnik napisal/-a:V kolikor bi bilo zanimanje, lahko iz knjige poskeniram še gradivo o živosrebrnem usmerniku.

Od kdaj pa je take stvari tukaj spraševati? Hočemo poskenirano gradivo! Nekateri po izobrazbi pač nismo "električisti" ...

železocestnik napisal/-a:Jaz ne pišem knjige o zgodovinskem razvoju pretvarjanja izmenične napetosti v enosmerno


Tukaj se pač ne moremo pogovarjati z univerzitetnimi izrazi, pa čeprav so smiselno še tako pravilni. Uporabljamo pač pogovorni jezik.

pozdrav
Darko

Saj nisem misli, da boš/pišeš knjigo. Če bo kdo, kdaj iskal kaj za kakšno knjigo.



Prevedeno je "freiheit" al kako že. Ampak glavno da se zastopi, da si nekaj pretvoril z rotacijo (vrtenjem) in ne tako, kot danes, ko poslušaš oktave na lokomotivah kot posledica harmonikov.

Mogoče pa @terminator še postreže s kakšno bolj strokovno besedo.

163600

No, pa dajmo...












Še o enokotvenemu pretvorniku.
To ime za ta rotacijski stroj je uporabljal tudi Milan Vidmar v knjigi: Delovanje električnih strojev, Ljubljana 1955 ki je pravzaprav prevod njegove znane knjige "Wirkungsweise elektrischer Maschinen". Napisal jo je v poletnih mesecih 1927. leta ob Bohinjskem jezeru, pri Sv. Duhu, izdala pa svetovno znana založba J. Springer v Berlinu spomladi 1928. leta.

Knjigo so uporabljali v tistem času za učbenik na nemških tehniških visokih šolah.

Je pa enokotvenemu pretvorniku posvečenih v knjigi kar 12 strani. Zadeve niso tako enostavne


pozdrav
Darko

Pozdrav

Hvala, @ŽC, za ta sken iz knjige. Je notri zanimiv podatek, namreč to, da se da enokotveni rotacijski pretvornik "pripraviti" do tega, da dela na AC strani s cos fi=1. Me zanima, kako se tukaj odrežejo živosrebrni pretvorniki.

P.S. Sem vmes ravno kosilo pojedel, pa me je @ŽC prehitel....

P.P.S. O cos fi pa nič ne piše ....

LP

Jože

163700



Jože, pozdravljen,

zopet je potrebna knjiga iz ŽC knjižnice. Dosegljiva je tudi v nedeljo, vendar težko. Večino knjig imam že v omarah za obleko, globoke so 60 cm, tako da gredo knjige že v tri vrste

Barbarpapa1 napisal/-a:
... zanimiv podatek, namreč to, da se da enokotveni rotacijski pretvornik "pripraviti" do tega, da dela na AC strani s cos fi=1. Me zanima, kako se tukaj odrežejo živosrebrni pretvorniki.

P.P.S. O cos fi pa nič ne piše ....

LP

Jože

Odgovor o cos fi pa dobiš iz Biblije, ki jo ima vsak strojnik (in mehatronik Tono)...torej iz: Dubbel-sa (Dubbels Taschenbuch für den Maschinenbau, Springer Verlag). Jaz imam na razpolago 11. izdajo iz leta 1956. Seveda sem moral iz omare zmetati vun polovico knjig, da sem prišel do nje
Zato pa je trajalo toliko časa...sem pa vsaj prah pobrisal s knjig




pozdrav
Darko

Majke mi. 1800 obratovalnih ur? Da ni to garantiranih 1800 vžigov. Sicer so siemenaši obirali ljubljančane s servisom. Dve buči na leto?
ŽC, ti se dobro znajdeš v zgodovini. Koliko kg zlata je stala ena Hg buča tiste čase?

Tista reč, vse v enem, se imenuje v štromarskem slengu, enoarmaturni pretvornik. ( tudi buča bi lahko bila Hg pretvornik).
Ene dva enoarmaturca sem pa že popravljal, varilna namreč. Je pa to redka stara reč. Z pojavom polprevodnikov so takoj izumrli.

Glede cos1. V obratni smeri deluje kot alternator, torej sinhronski generator, ki je z svojo maso rotorja(Ljubiteljeva vrtavka, ki je ne zna pametno uporabiti) dober kompenzator pri manjših bremenih.

Ideja o enem zborniku je pa tudi dobra ideja. Makr v pdfju. Da se zanamci ne bodo preveč čudili čudesom zgodovine.

LP

Pozdrav

Hvala za sken iz Dubbel-a. Samo mene zanima, kako je bilo s Cos fi pri živosrebrnih usmernikih....

LP

Jože

Jože, odgovor bi lahko dobil v tejle disertaciji:

http://e-collection.library.ethz.ch/ese ... 009-02.pdf

pozdrav
Darko

Pozdrav

@ŽC, hvala za tole, "kosinusof fi" kolikor hočeš . Pa na prvi pogled sem en "tipfeler" našel, jim je v enem primeru cos fi na 8,81 pobegnil ...

LP

Jože

164000


Ja, zanimivo je to, da je disertacija iz leta 1912
Opravil jo je Wilhelm Tschudy na ETH Zürich in si tako pridobil naziv doktor tehniških znanosti.

Druga zanimivost pa je tukaj na forumu. Z malo šolo elektrotehnike smo nabrali kar nekaj ogledov. Glede na to, da so bile za napajanje novih prog kar tri različne ponudbe (tri tehnične rešitve usmerjanja izmeničnega toka je pa tudi prav, da smo si vzeli malo več časa za zbiranje tehničnih podatkov.

Sedaj lahko gremo naprej

pozdrav
Darko

Barbarpapa1, pri šest faznem usmerjanju so razmere nekoliko boljše.
Iz čistega firbca sem malo preračunaval. Vzel sem količino srebra v kovancih K. Jugoslavije in primerjal z današnjo ceno na g. Ta je 0,44€.
Hg usmerniški omari sta stali cca. 80 000€, današnja cena. Po današnjih razmerah je cena dveh "bučk" dosegala minimalno 30% nabavne cene celega postrojenja. Povprečna življenjska doba pa 8000h, kakor pravi ŽC.
Ne najdem pa cene vozovnice, da bi vračunal delež te takrat najmodernejše tehnologije.

LP

164200

železocestnik napisal/-a:162850


Na prejšnji strani smo videli ponudbo za stekleni živosrebrni usmernik.

Sedaj sledijo prednosti tega usmernika, ki jih je v ponudbo zapisal Jugoslavensko Siemens. Očitno je navijal za to izvedbo, kar bomo videli tudi pri ponudbah za drugačno izvedbo naprave za usmerjanje izmeničnega toka.


- garantirana življenjska doba steklene "buče" znaša 1800 gorilnih ur. V praksi pa je občutno višja in lahko v povprečju računamo, da je 8000 gorilnih ur. V praksi so pri velikih usmernikih dosegli že življenjsko dobo 16000 gorilnih ur.


pozdrav
Darko

Garantirana življenjska doba steklene "buče" znaša 1800 gorilnih ur...

V ponudbi Jugoslavensko Siemens piše:




Mislim, da je TERMINATOR vzel kar prave ure za izračun.
Siemens pa ni želel dati boljših garancijskih pogojev zato, ker je vakum v posodi počasi padal, ni pa bilo zraven vakum črpalke kot pri velikih kovinskih živosrebrnih usmernikih.

Ima pa živosrebrni usmernik kar nekaj prednosti, če drugega ne pa upravljanje z napravo in vzdrževanje. Vprašanje je, kako so imeli te zadeve "pod kontrolo" pri ECŽ.

pozdrav
Darko

164250


Pozdravljeni,
prikazal bi samo še to, kako včasih niso menjali tipov strojev kar preko noči...

Šele ko sem prebrskal preostali del "knjižne" omare, sem videl, da imam na razpolago tudi 8. izdajo Dubbel-sa iz leta 1941. Zanimivo, brez nekega posebnega znaka...

In v njem ravno ta tip enokotvenega rotacijskega pretvornika

železocestnik napisal/-a:Sem čisto pozabil, kako zgleda ta tip aDUG 264


Evo ga. Merska skica...



pozdrav
Darko

Poglejmo si podatke in prerez za enega malo večjega, kot naj bi bil za ljubljanski tramvaj...







Da ne bo treba rotirati glave ali ...monitorja...






pozdrav
Darko

Za konec primerov o enokotvenem rotacijskem pretvorniku pa si poglejmo, kaj je o njem v zaključku v knjigi Delovanje električnih strojev napisal Milan Vidmar.

Poučno!





pozdrav
Darko

železocestnik napisal/-a:Garantirana življenjska doba steklene "buče" znaša 1800 gorilnih ur...

Meni tista številka na skeniranem tipkopisu deluje kot 1200 ur.

Je pa zanimivo, da so to pravzaprav zelo nizke številke. Če bi "gorela" 24 ur na dan, bi to bilo 50 dni oz. manj kot dva meseca. Tudi 8000 ur je še vedno manj kot eno leto.

Bo (sem zanalašč napisal to, ne pa "bi bilo" ) zelo zanimivo videti kaj bo @ŽC potegnil iz arhivov glede dejanske življenjske dobe tehle "živosrebrnih stikal", dosežene v ECŽ. V naprej pa bi se najbrž dalo oceniti, kaj teh 1200/1800/8000 ur pomeni glede na predvideni vozni red ... gotov je kje tukaj bil objavljen (nekaj se mi podi po spominu), pa recimo da je tramvaj obratoval od 5h do 22h in da je v tem času trošil tok vsaj en voz ... torej je buča gorela 17 ur na dan. Garantirana življenska doba bi torej bila dobra 2 meseca, pričakovana pa kakšnih 15 mesecev.