Ljubljanski tramvaj
Re: Ljubljanski tramvaj
Pa ne bodite preveč strogo, prosim. Saj v takratni Ljubljani niso počeli nič kar se ni dogajalo povsod po Evropi in svetu, le stopali so v korak s časom. Pa spet si predstavljajte da so v tem času trolejbusi resnično bili "in" - enako kot so sedaj zaželeni novi modulni nizkopodni tramvaji.
V današnjem času nam ukinitev tramvaja seveda izgleda kot slaba poteza, takratni ljudje pa so hrepeneli po obnovi in sodobno urejenem mestnem prometu. Kljub veliki propagandi ki se čuti med vrsticami zapisnikov, ostaja dejstvo da je bil tramvajski sistem Ljubljane v takšnem stanju ki bi ga počasi vseeno pripeljalo do konca. Le razlika je v tem da bi agonija trajala bolj dolgo...
V današnjem času nam ukinitev tramvaja seveda izgleda kot slaba poteza, takratni ljudje pa so hrepeneli po obnovi in sodobno urejenem mestnem prometu. Kljub veliki propagandi ki se čuti med vrsticami zapisnikov, ostaja dejstvo da je bil tramvajski sistem Ljubljane v takšnem stanju ki bi ga počasi vseeno pripeljalo do konca. Le razlika je v tem da bi agonija trajala bolj dolgo...
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
jž 363,
ja, imaš prav.
Zadnje čase smo vsi usmerjeni v "stroge kritike"...
Če bi se lahko vživeli v tiste čase se bi morda obnašali drugače. Prav zato sem objavil toliko zapisnikov, da se lažje vživimo v tiste čase in izvemo vse podrobnosti. Da si lažje ustvarimo svoje mnenje.
Do sedaj tega ni bilo mogoče. Govorilo se je pač nekaj "na pamet", kot pri drugih primerih v današnjih časih. Seveda smo se pripravljeni brez poznavanja zadev skregati "na smrt", da imamo pač vsak zase prav.
Zadnji tak primer mi je bil nemško vojaško pokopališče v Kranju. Na forumu slo-tech so se forumaši skregali "na smrt", koliko je pokopanih "Nemcev" na pokopališču v Kranju. Eni so trdili, da je v celi Sloveniji padlo 500 "Nemcev", drugi 6000. Žalostno je, da slovenski zgodovinarji niso tega mogli "pogruntati" v času komunizma/socializma, niti v času po propadu obeh sistemov.
Vzel sem si čas (tri leta) in naredil seznam, ki ga nima niti nemška vlada in ga ni moč spodbiti nobenemu zgodovinarju, saj je podprt z mrliškimi listi in rekonstrukcijo pokopališča. Pokopanih je v Kranju 1240 "Nemcev" (plus morda še ene 50, ki pa so jih morda zagrebli konec aprila in v maju 1945 in ni nobenih zapisov). Seznam se lahko dopolnjuje le s prinešenim mrliškim listom.
Torej diskusije je konec o tem številu, prijavil se ni nihče v času, ko smo imeli razstavo o tej temi v Kranju.
To je lep primer, kako se da eno brezvezno razpravo omejiti ali celo prekiniti.Na forumu slo-tech je razpravo, ki je trajala leta 2006 manj kot mesec dni in imela 20 strani, prekinil moderator z besedami:
"Zaklepam. Tema se je že zdavnaj izrodila, imeli ste možnost obrazloženega postanja z navajanjem virov, zadnji posti pa ne kažejo obetavnega nadaljevanja. Če bo kdo imel kake pametne nove podatke z navedbo vira, naj sporoči in bom dodal v temo. Morda celo odklenil, če bo takih junakov več."
Je pa zanimivo, da sem se hotel postaviti v vlogo tistega "junaka", ki si ga je želel moderator, vendar je bil moj prispevek na forumu v roku 6 ur blokiran "preko noči".
Dodajam link izključno zato, da ne izpade, da se izmišljujem: https://slo-tech.com/forum/t218524/0
V bistvu sem šel potem v raziskavo tega pokopališča ravno zaradi tega, da pokažem, da se vse da, in da se zaradi takih zadev ne izplača prepirati. Je pa na koncu nastala kvalitetna zgodovinska raziskava, ki sem jo pred mesecem dni predstavil v Münstru. Prisotni so bili trije priznani nemški doktorji zgodovine, ki se v Nemčiji ukvarjajo s podobnimi zadevami in so raziskavo pohvalili in dejali, da takšne še niso videli.
Toliko o tem, koliko smo Slovenci tolerantni in dojemljivi za dejstva.
Sicer je to popolni OT, ampak koliko smo jih že imeli.
Se pa da na nekem problemu, ki ni povezan s tiri (ali celo "breztirno" (Gleislose)v primeru trolejbusa, ki smo ga imeli v Piranu in Ljubljani), da nekaj prikazati.
pozdrav
Darko
ja, imaš prav.
Zadnje čase smo vsi usmerjeni v "stroge kritike"...
Če bi se lahko vživeli v tiste čase se bi morda obnašali drugače. Prav zato sem objavil toliko zapisnikov, da se lažje vživimo v tiste čase in izvemo vse podrobnosti. Da si lažje ustvarimo svoje mnenje.
Do sedaj tega ni bilo mogoče. Govorilo se je pač nekaj "na pamet", kot pri drugih primerih v današnjih časih. Seveda smo se pripravljeni brez poznavanja zadev skregati "na smrt", da imamo pač vsak zase prav.
Zadnji tak primer mi je bil nemško vojaško pokopališče v Kranju. Na forumu slo-tech so se forumaši skregali "na smrt", koliko je pokopanih "Nemcev" na pokopališču v Kranju. Eni so trdili, da je v celi Sloveniji padlo 500 "Nemcev", drugi 6000. Žalostno je, da slovenski zgodovinarji niso tega mogli "pogruntati" v času komunizma/socializma, niti v času po propadu obeh sistemov.
Vzel sem si čas (tri leta) in naredil seznam, ki ga nima niti nemška vlada in ga ni moč spodbiti nobenemu zgodovinarju, saj je podprt z mrliškimi listi in rekonstrukcijo pokopališča. Pokopanih je v Kranju 1240 "Nemcev" (plus morda še ene 50, ki pa so jih morda zagrebli konec aprila in v maju 1945 in ni nobenih zapisov). Seznam se lahko dopolnjuje le s prinešenim mrliškim listom.
Torej diskusije je konec o tem številu, prijavil se ni nihče v času, ko smo imeli razstavo o tej temi v Kranju.
To je lep primer, kako se da eno brezvezno razpravo omejiti ali celo prekiniti.Na forumu slo-tech je razpravo, ki je trajala leta 2006 manj kot mesec dni in imela 20 strani, prekinil moderator z besedami:
"Zaklepam. Tema se je že zdavnaj izrodila, imeli ste možnost obrazloženega postanja z navajanjem virov, zadnji posti pa ne kažejo obetavnega nadaljevanja. Če bo kdo imel kake pametne nove podatke z navedbo vira, naj sporoči in bom dodal v temo. Morda celo odklenil, če bo takih junakov več."
Je pa zanimivo, da sem se hotel postaviti v vlogo tistega "junaka", ki si ga je želel moderator, vendar je bil moj prispevek na forumu v roku 6 ur blokiran "preko noči".
Dodajam link izključno zato, da ne izpade, da se izmišljujem: https://slo-tech.com/forum/t218524/0
V bistvu sem šel potem v raziskavo tega pokopališča ravno zaradi tega, da pokažem, da se vse da, in da se zaradi takih zadev ne izplača prepirati. Je pa na koncu nastala kvalitetna zgodovinska raziskava, ki sem jo pred mesecem dni predstavil v Münstru. Prisotni so bili trije priznani nemški doktorji zgodovine, ki se v Nemčiji ukvarjajo s podobnimi zadevami in so raziskavo pohvalili in dejali, da takšne še niso videli.
Toliko o tem, koliko smo Slovenci tolerantni in dojemljivi za dejstva.
Sicer je to popolni OT, ampak koliko smo jih že imeli.
Se pa da na nekem problemu, ki ni povezan s tiri (ali celo "breztirno" (Gleislose)v primeru trolejbusa, ki smo ga imeli v Piranu in Ljubljani), da nekaj prikazati.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Ljubljanski tramvaj
Kljub off topicu si tole zasluziželezocestnik napisal/-a:jž 363,
V bistvu sem šel potem v raziskavo tega pokopališča ravno zaradi tega, da pokažem, da se vse da, in da se zaradi takih zadev ne izplača prepirati. Je pa na koncu nastala kvalitetna zgodovinska raziskava, ki sem jo pred mesecem dni predstavil v Münstru. Prisotni so bili trije priznani nemški doktorji zgodovine, ki se v Nemčiji ukvarjajo s podobnimi zadevami in so raziskavo pohvalili in dejali, da takšne še niso videli.
fotografija | video produkcija | graficno oblikovanje | tisk na majice | http://www.psgt-productions.com :)
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O: 388950
Pozdravljeni,
če pogledamo, s kakšnimi fotografijamo motor-generatorja v mestni elektrarni smo bili včasih (12.11.2915) zadovoljni
Sedaj nam pa nudi kot arhivalijo meseca decembra 2017 ravno to fotografijo v polni resoluciji...
povečava: http://www.zal-lj.si/files/2017/12/Slika-2.jpg
Po dvokliku ga ne dobite več celega na monitor
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
če pogledamo, s kakšnimi fotografijamo motor-generatorja v mestni elektrarni smo bili včasih (12.11.2915) zadovoljni
železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,
Če pa si hočemo ustvariti soliden vpogled na napajanje novo zgrajenega tramvaja v Ljubljani leta 1901, pa si je potrebno ogledati obratovanje ljubljanske elektrarne, zgrajene leta1897.
Pogledati je potrebno le v knjigo Razvoj elektrifikacije na Slovenskem in v članek ravnatelja Ing. Sonca o zgodovini mestne elektrarne. Mislim, da je imel takrat na voljo vso arhivsko gradivo...
Če povzamemo:
Termoelektrarna (TE) je konec leta 1897 obratoval z dvema parnima strojema po 200 KM, ki sta poganjala dinamo stroja po 120 kW z napetostjo 2x 150 V. Rotor sta imela v obliki zunanjekotve z navitji, v sredini dinama pa je bil mirujoč stator s smernimi poli
Zaradi varnega obratovanja in zmanjšanja sunkov ter obratovanja parnih strojev le zvečer do polnoči, so spojili dinama z akumulatorsko baterijo zmogljivosti 726 Ah. Akumulatorska baterija je prevzela vso nočno obtežbo do jutranjih ur.
Izkazalo pa se je takšno obratovanje za neekonomično. Kljub vsemu pa je poraba električne energije toliko narasla, da so že leta 1899 postavili v elektrarni še tretji parni stroj z dinamom za 400 KM.
Ljubljanska občina je iskala rešitve za nastalo situacijo in jo našla z novim, velikim porabnikom preko dneva, električno cestno železnico (ECŽ).
Ker pa je ECŽ rabila enosmerno napetost 550 V, so morali v elektrarni namestiti pretvornik, ki je spreminjal enosmerno napetost 300 V na 550 V (motorgenerator).
Ker smo o teh strojih govorili že v prvem delu teme, tega sedaj ne bi tukaj ponavljali, da ne zasmetimo teme
(resnični vzrok je ta, da ne najdem na hitro, na kateri strani smo imeli takrat diskusijo )
Mestna elektrarna ljubljanska (MEL); Foto: MNZS
S pričetkom obratovanja ECŽ pa so nastale škodljive motnje v omrežju v obliki znatnih tokovnih sunkov, ki so povzročali neljubo nihanje napetosti. Da bi te sunke ublažili, so morali postaviti dodatno akumulatorsko baterijo zmogljivosti 500 Ah in njej ustrezni enosmerni pretvornik.
Poraba električne energije pa je polagoma naraščala, tako da je Mestna elektrarna Ljubljanska (MEL) leta 1905 postavila nov parni stroj z ustreznim kotlom in dinamom moči 540 kW, napetosti 2x150 V. Istočasno je povečala tudi akumulatorsko baterijo s takšno kapacitete 726 Ah.
S takšno opremo je MEL obratovala do leta 1925.
Decembra leta 1925 sta pričela delovati v MEL dva nova diesel motorja s po 600 KM z generatorjema izmeničnega toka po 520 kVA, 6 kV, 50 Hz, cos fi 0,6.
Ljubljana je tako izredno pozno uvedla v svoje omrežje trifazni tok. Odslej je imela dva omrežja: za enosmerni in za izmenični tok.
Tukaj je priložnost, da povemo, da je bila industrija naprednejša: že leta 1896 je na Fužinah pod Ljubljano delniška družba iz Gradca/Graz "Leykam-Josefsthal" z obrati v Vevčah, Goričanah in Medvodah, postavila dve vodni turbini, ki sta poganjali trifazni generator moči 650 kVA, 50 Hz. Poleg tega je dobavljala električno energijo papirnici Vevče po daljnovodu visoke napetosti 3 kV. To je bil prvi prenos izmenične električne energije na večjo razdaljo (okoli 3,1 km).
pozdrav
Darko
Sedaj nam pa nudi kot arhivalijo meseca decembra 2017 ravno to fotografijo v polni resoluciji...
povečava: http://www.zal-lj.si/files/2017/12/Slika-2.jpg
Po dvokliku ga ne dobite več celega na monitor
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Ljubljanski tramvaj
Hjah, pa res. Po širini še gre, po višini pa res ne ... na 4k zaslonželezocestnik napisal/-a:Po dvokliku ga ne dobite več celega na monitor
LP, Metod
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni,
dogodek (400.000 ogledov ) je šel mimo nas brez slavnosti.
Tema ima potencial pol milijona ogledov, posebej sedaj, ko si jo ogledujejo tudi roboti....
Če bi mi kdo to rekel pred osmimi leti, bi mu seveda ne verjel
pozdrav
Darko
dogodek (400.000 ogledov ) je šel mimo nas brez slavnosti.
Tema ima potencial pol milijona ogledov, posebej sedaj, ko si jo ogledujejo tudi roboti....
Če bi mi kdo to rekel pred osmimi leti, bi mu seveda ne verjel
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
O:503550
Pozdravljeni,
tema o ljubljanskem tramvaju vztrajno "nabija" oglede, kljub temu , da ni novih prispevkov.
Čas je za en filmček stramvajem v glavni stranski vlogi.
Naslov filmčka: Mojster Plečnik
link do filmčka: http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podr ... r_plecnik/
V kolikor kdo želi izvedeti več o filmčku in mojstru Plečniku, si to lahko ogleda v arhivaliji meseca aprla 2017
link: http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podr ... pril_2017/
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
tema o ljubljanskem tramvaju vztrajno "nabija" oglede, kljub temu , da ni novih prispevkov.
Čas je za en filmček stramvajem v glavni stranski vlogi.
Naslov filmčka: Mojster Plečnik
link do filmčka: http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podr ... r_plecnik/
V kolikor kdo želi izvedeti več o filmčku in mojstru Plečniku, si to lahko ogleda v arhivaliji meseca aprla 2017
link: http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podr ... pril_2017/
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Ljubljanski tramvaj
Se ne strinjam povsem. Vsaka stvar je v začetku nova, na koncu pa stara. Razen če se vmes ne posodablja glede na zahteve časa. Če bi politika takrat ravnala drugače, bi imela Ljubljana danes lahko sodoben tramvaj, kot ga ima Zagreb.jž 363 napisal/-a: V današnjem času nam ukinitev tramvaja seveda izgleda kot slaba poteza, takratni ljudje pa so hrepeneli po obnovi in sodobno urejenem mestnem prometu. Kljub veliki propagandi ki se čuti med vrsticami zapisnikov, ostaja dejstvo da je bil tramvajski sistem Ljubljane v takšnem stanju ki bi ga počasi vseeno pripeljalo do konca. Le razlika je v tem da bi agonija trajala bolj dolgo...
preglednik
- željko halambek
- Strojevodja I
- Prispevkov: 413
- Pridružen: 26.06.2006, 18:16
- Kraj: BREŽICE
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdrvljeni vsi skupaj! Zanimiv je podatek da je Zagreb po drugi sv. vojni imel kompletno mrežo speljano kot dvotirno. Izjema je bi kratek odsep do sajmišča (cca 500m) na Hezelovoj ki je obratovala občasno. Po letu 1948 so na vseh končnih postajah bile petlje ter ni bila već potreba po dvosmernih tramvajih in manevriranja z kompozicijami. To je eden od razlogo zakaj je zagrebški tramvaj obstal. Tudi v Zagrebu je bil sredi 50tih pritisk da se delno tramvaj zamenja z trolejbusi. Ampak zaradi pravočasne modernizacije tramvajskega omrežja je v ključnem času tramvaj v Zagrebu bil konkorenten trolejbusni alternativi za razliko od ljubljanskega tramvaja ki je še zmaraj imal nekaj prog enotirnih ter bez petlji.preglednik napisal/-a:Se ne strinjam povsem. Vsaka stvar je v začetku nova, na koncu pa stara. Razen če se vmes ne posodablja glede na zahteve časa. Če bi politika takrat ravnala drugače, bi imela Ljubljana danes lahko sodoben tramvaj, kot ga ima Zagreb.jž 363 napisal/-a: V današnjem času nam ukinitev tramvaja seveda izgleda kot slaba poteza, takratni ljudje pa so hrepeneli po obnovi in sodobno urejenem mestnem prometu. Kljub veliki propagandi ki se čuti med vrsticami zapisnikov, ostaja dejstvo da je bil tramvajski sistem Ljubljane v takšnem stanju ki bi ga počasi vseeno pripeljalo do konca. Le razlika je v tem da bi agonija trajala bolj dolgo...
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni pozitivno misleči
Ja, Zagreb je imel več sreče pri tramvaju kot Ljubljana. Poglejmo malce v zgodovino in vidimo, da je ob ključnih trenutkih kaj "močno" zaškripalo. Že ob odprtju so načrtovali, da bodo "potegnili" proge še v druge konce mesta, pa vemo, da se je zgodilo šele v letu 1931. Kasneje ni bilo dosti bolje. Vmes smo imeli 1.svetovno vojno, gospodarsko krizo in 2.svetovno vojno. Tedaj, ko bi moralo priti do modernizacije oz. vsaj obnovitve, je zmeraj kaj prišlo vmes. Znanja je bilo dovolj, saj priča o tem tudi v letu 1939 t.i. "Lobetov tramvaj". In tako nastopijo petdeseta leta. V začetku se je zdelo, da nameravajo tramvaj ohraniti. Za primer vzemimo tunel pod ljubljanski gradom, kjer so načrtovali tramvajsko progo. Potem, pa je nastopilo leto 1953, ko se v političnih krogih odločijo, da bodo zadevo ukinili in jo nadomestili z "modernimi" trolejbusi in avtobusi. Reveža so toliko časa "mrcvarili", da so na koncu rekli : "Počivaj v miru, amen".
Tista leta so bila tudi drugod v Evropi kritična. Za primer bi vzeli lahko Nantes. Med drugim so imeli v preteklosti tramvaj, ki je za pogon koristil stisnjen zrak. Odločitev, da električnega ukinejo (1958) so sprejeli leta 1949. Razloga sta bila, kot je razvidno iz wikipedije, dva. Bombni napadi so močno poškodovali omrežje in tramvaj se je zdel zastarel, hrupen in neudoben. Koncem sedemdesetih let so se morali odločiti kako naprej (promet). Podzemna železnica je bila predraga, trolejbusi so imeli premajhno kapaciteto in so sprejeli sklep, da na novo postavijo tramvajske linije.
O bodočnosti javnega prometa (tudi tramvaja), pa v kakšni drugi temi.
LP Igor
Ja, Zagreb je imel več sreče pri tramvaju kot Ljubljana. Poglejmo malce v zgodovino in vidimo, da je ob ključnih trenutkih kaj "močno" zaškripalo. Že ob odprtju so načrtovali, da bodo "potegnili" proge še v druge konce mesta, pa vemo, da se je zgodilo šele v letu 1931. Kasneje ni bilo dosti bolje. Vmes smo imeli 1.svetovno vojno, gospodarsko krizo in 2.svetovno vojno. Tedaj, ko bi moralo priti do modernizacije oz. vsaj obnovitve, je zmeraj kaj prišlo vmes. Znanja je bilo dovolj, saj priča o tem tudi v letu 1939 t.i. "Lobetov tramvaj". In tako nastopijo petdeseta leta. V začetku se je zdelo, da nameravajo tramvaj ohraniti. Za primer vzemimo tunel pod ljubljanski gradom, kjer so načrtovali tramvajsko progo. Potem, pa je nastopilo leto 1953, ko se v političnih krogih odločijo, da bodo zadevo ukinili in jo nadomestili z "modernimi" trolejbusi in avtobusi. Reveža so toliko časa "mrcvarili", da so na koncu rekli : "Počivaj v miru, amen".
Tista leta so bila tudi drugod v Evropi kritična. Za primer bi vzeli lahko Nantes. Med drugim so imeli v preteklosti tramvaj, ki je za pogon koristil stisnjen zrak. Odločitev, da električnega ukinejo (1958) so sprejeli leta 1949. Razloga sta bila, kot je razvidno iz wikipedije, dva. Bombni napadi so močno poškodovali omrežje in tramvaj se je zdel zastarel, hrupen in neudoben. Koncem sedemdesetih let so se morali odločiti kako naprej (promet). Podzemna železnica je bila predraga, trolejbusi so imeli premajhno kapaciteto in so sprejeli sklep, da na novo postavijo tramvajske linije.
O bodočnosti javnega prometa (tudi tramvaja), pa v kakšni drugi temi.
LP Igor
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni pozitivno misleči
Ali smo o Antonu Šušteršiču kaj povedali ? Njegova žena Marija Tičar, je imela papirnico na Schellenburgovi ulici, kjer so prodajali tudi razglednice.
https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... -sustersic
Kvaliteta je 1A.Izbral sem par fotografij:
Na levi strani visi plošča z oznako tramvajske postaje.
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030552
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030528
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030524
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030508
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030489
se nadaljuje ....
LP Igor
Ali smo o Antonu Šušteršiču kaj povedali ? Njegova žena Marija Tičar, je imela papirnico na Schellenburgovi ulici, kjer so prodajali tudi razglednice.
https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... -sustersic
Kvaliteta je 1A.Izbral sem par fotografij:
Na levi strani visi plošča z oznako tramvajske postaje.
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030552
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030528
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030524
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030508
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030489
se nadaljuje ....
LP Igor
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni pozitivno misleči
Gremo naprej ...
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030457
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030781
Zanimivost te fotografije je, da Nebotičnika še ni videti.
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030785
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030792
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030777
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030765
Toliko zaenkrat.
LP Igor
Gremo naprej ...
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030457
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030781
Zanimivost te fotografije je, da Nebotičnika še ni videti.
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030785
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030792
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030777
Vir:https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne- ... un-0030765
Toliko zaenkrat.
LP Igor
Re: Ljubljanski tramvaj
Odlicne fotke! Meni osebno je bila ljubljana takratnega casa zelo vsec!
fotografija | video produkcija | graficno oblikovanje | tisk na majice | http://www.psgt-productions.com :)
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski tramvaj
Pozdravljeni,
pogled z ljubljanskega nebotičnika (verjetno likof 1931) na....ljubljanski tramvaj: 2. posnetek
https://siol.net/novice/slovenija/prvic ... deo-428567
Objavljeno: siol.net novice
pozdrav
Darko
pogled z ljubljanskega nebotičnika (verjetno likof 1931) na....ljubljanski tramvaj: 2. posnetek
https://siol.net/novice/slovenija/prvic ... deo-428567
Objavljeno: siol.net novice
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Ljubljanski tramvaj
Predvsem je razlika, da ni v luftu obešenega malega milijona raznih reklam.