Ljubljanski tramvaj

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Njega dni sta imela oba kolodvora neposredno tramvajsko povezavo, brez presedanja na drugi tramvaj. Našel sem to prilogo:



Časopis "Slovenec", naj bi tudi objavil to "obvestilo", ampak se je nekje izgubilo.


V začetku leta 1914 so v dobri nameri planirali podaljšati progi proti Šiški in Viču. Kaj povedo med drugim : "Proga od magistrata do Dolenjskega kolodvora bi bila potem le kot stranska proga".






In potem se je "zgodila" 1.svetovna vojna. Fante so vpoklicali in ta del proge je začasno sameval.




"Želji vozečega se občinstva" ....



V zgornjem članku je prišlo do napake.



So delali naprej ...



... kar se je začelo dogajati šele v letu 1930. Tramvaj res ni imel sreče.

LP Igor

[STIB]

Našel sem to prilogo:

Izven teme je, ampak se nekomu ki zna nemščino splača pazljivo prebrati obvestilo in videti kako se je nemški pravopis s časom spremenil.
Npr. "giltig" se danes piše "gültig" ipd.

[železocestnik]

STIB, pozdravljen,

dobro, da imam star slovar (iz leta 1974), v katerem sem še vedno našel besedo "giltig" v slovarju...poleg je sicer zapisano tudi "gültig".

Sicer bi bil izgubljen

Torej, ne mečite starih slovarjev stran. Nikoli ne veš, kdaj ti lahko pride prav

Sem pa razmišljal, če ni bil na magistratu v službi kakšen Slovenec, ki je bil pod Vukovim vplivom ("Piši kot govoriš!")

Ali pa stavec v tiskarni

pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Se bom malce vrnil v leto 1901. V začetku teme o tramvaju v Ljubljani, je Darko že podal kaj so ob odprtju pisali v časopisih. Kakšen članek se bo verjetno ponovil, pa brez zamere. Nisem sicer načrtno "brskal", pa bo morda le zanimivo za branje.

So pozabili pri gradnji dolenjske železnice na postajo in tudi tramvaj ni nikoli vozil do sejemskega prostora. Članek o "tivolskem gozdu" sem dodal, ker je tudi danes je vzor, kako se ne dela z gozdom .




"Elektrotoki ..."





"Most"





Zakaj so postavili stebre ?




"Pravila in pritožbe", danes bi temu dejali pobude.













LP Igor

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Zakaj ni "bunk" oz. kavljev na "Hribarjevi hiši" ? So stebri. Na "Evropi" je vidno, da so uporabili držalo za pritrditev.



Vir: http://www.rtvslo.si/moja-generacija/palaca-na-tavcarjevi-stevilka-4/331661

LP Igor

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči


Članke je še danes vreden branja in razmisleka.





Z "pentljami" so imeli "velike" načrte ? Ali so, razen pri Žalah, še kakšno uresničili ? Mislim, da ne.





Problemi z tramvajskim postajami. "Pobude" so bile dobrodošle




LP Igor

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Je že kdo omenil, da je na fotografiji tramvaj št. 53 ?

LP Igor

[železocestnik]

Na kateri ?

pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Darko, mislim, da je edin tramvaj, ki je imel "dvojno harmoniko" (vrata).



Nihče ni omenil, da so tramvaj leta 1951 vzeli še zelo resno (pentlje, dvojni tir).

LP Igor

[železocestnik]

Ali imamo sploh kakšno drugo fotografijo takšne karoserije, da se vidijo takšna vrata ?

pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Darko, razen fotografije in pojasnila v strokovni literaturi, nimamo nič kaj takega.

So določene zanimive "uganke". Kdaj so tramvaji od št. 1 do 14 dobili čelno zasteklitev ? Mislil sem, da sem našel odgovor v notici v "Jutru" (30.10.1929) :



Sprva bi mislil, da so v drugi polovici leta 1929 to postorili. Ampak najstarejša fotografija, ki jo poznam je iz revije "Ilustracija" (št. 1, februar 1929).





Pri določanju časovnega okvirja fotografij iz Ljubljane bi nam bil takšen podatek v pomoč.


Ali vam je poznano da je mojster Plečnik narisal načrt za dve tramvajski postajališči: današnja Prešernov trg in Trg OF . Nerealizirano.

LP Igor

[mkx]

Primerjava, ki jo bom naredil, najverjetneje ni na mestu. Pa vseeno: če sklepamo po današnjih časovnih rokih za dokončanje nekaterih projektov (recimo predviden čas za vgradnjo modulov GSM-R v vlečna vozila SŽ-TP & co), bi bilo možno, da je bil tramvaj številka 2 (če sem prav videl na naslovnici Ilustracije) prototip zapiranja motornih vozov. In so nekaj mesecev kasneje, ob upoštevanju morebitnih pripomb in izkušenj, začeli postopoma predelovati ostale tramvaje. Jaz bi že rekel, da so v predelavo enega tramvaja vložili nekaj dni zložnega dela, torej bi lahko bil tempo en tramvaj tedensko da ni v prometu manjkalo preveč voz (skupaj slabe 4 mesece, morda več če je bil vmes pokvarjen kak tramvaj in niso mogli iz prometa vzeti še enega za zapiranje). In da so vse skupaj dokončali tam nekje konec septembra ali sredi oktobra ter da je članek samo še hvaležni odmev ...

[železocestnik]

Igor, pozdravljen,

odlično si tole izbrskal

Izgleda, da se zna Metod vživeti v vse razmere. od kapitalizma preko komunizma/socializma do neokapitalizma

Ja,bi rekel, da res ni moglo iti hitreje. Podrobnih podatkov pač nimamo iz arhivov.

pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Verjetno je opaženo, da preskakujem iz enega obdobja v drugega. Je že tako, da najdeš kaj zanimivega in bi bilo neumno, če bi članek obležal v predalu. Vrnimo se v leto 1953, ko je začel voziti zadnji primerek ljubljanskega tramvaja. Potem, pa je bila samo tema . Pogreb v letu 1958.



LP Igor

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči


Dodajam še kakšen fotozapis iz leta 1953.




Tramvaj si zasluži "povečavo".



LP Igor