Ljubljanski tramvaj

[železocestnik]

O:486900

Pozdravljeni,

odgovor poverjenika Komunalnega oddelka MLO tovariša Danila Puca je bil zelo hitro pripravljen, glede na to, da je na komunalni oddelek prispela vloga šele 25.10.1947.

Odgovor Zbornici za trgovino, obrt in industrijo je opremljen z datumom 29.10.1947.

Kaj so odgovorili Zbornici

Zahvalili so se ji za predloge in sugestije...



Lepo, Dunajska šola.

Kaj pa sedaj

Katastrofa...




Se pravi, da so "pobudo" ECŽ že pokopali na MLO Ljubljana

Zakaj

Zato, ker se "namerava verjetno še v tej petletki, gotovo pa drugi petletki zgraditi "bolniško mesto", ki bo zajelo celotno Zaloško cesto in bo potrebno tramvajsko progo prestaviti..."

Našlo se je nekaj "strokovnjakov", ki so zidali gradove v oblakih...
In zablokirali razvoj tramvaja.
Verjetno je bil to eden prvih udarcev v škodo tramvaju in v korist trolejbusa.

Zamislite si, da naj bi bil zgrajen Klinični center "verjetno" že do leta 1953, za gotovo pa do leta 1958

Plani mestnih arhitektov so morda bili dober izgovor tistim, ki so se naveličali monarhističnega tramvaja in bi radi imeli nekaj novega, takega, kar bi vpeljali oni in ne propadla Avstro-ogrska monarhija.

Kaj čmo, takšni so bili tisti časi...
Tako izgleda, ko pridejo na odločujoča mesta nesposobni ljudje.
Prave strokovnjake izrinejo na "obrobje".
Takšna družba na dolgi rok ne more uspevati. To smo doživeli...in preživeli.

Pa saj danes ni nič bolje
Samo poglejte si državne sekretarje, ki še izrazov s področja železniškega prometa ne poznajo

Poglejmo še odgovor Zbornici do konca...



15 novih motornih voz, ki jih je uvrstila ECŽ v "prvo petoletko", pa ECŽ nikoli ni videl
Ja, ravno ob koncu prve petoletke (leta 1953) so sami (ECŽ) izdelal tramvaj št.53, seveda iz delov starega voza št. 36.
Ja, iz Opatijskega voza, ki je bil zgrajen leta 1906


Tako se je končala dobra ideja ECŽ.
Nobenih novih razlag ni bilo več. Zadeva je šla "ad akta".
S.F.-S.N. !


pozdrav
Darko

[trackpan]

Pozdravljeni pozitivno misleči

Verjetno je bilo opaženo, da iz mojega konca ni bilo nič kaj dodanega na forumu. Za nekaj časa mi bo interes usmerjen k drugemu področju, kjer bom lahko pokazal vse svoje sposobnosti (umske in fizične) . Povojni "prispevke" sem pregledoval in našel v NUK-u. Moj način iskanja je morda malce arhaičen, kajti vzamem časopis v digitalni varianti in ga pregledam. To pa vzame kar nekaj časa, vendar se najde tudi kaj zanimivega. Problem v NUK-u je le to, da imajo samo 4 računalnike za pregledovanje. Že zdavnaj bi potrebovali NUK 2, ampak v Ljubljani so druge prioritete.

Za vse tiste, ki oklevate pri "brskanju" v tej knjižnici, pa lahko nudim tudi kakšen nasvet.

LP Igor

[železocestnik]

Igor, pozdravljen,

ogromna prednost digitalnega zapisa je iskanje po geslu/besedi.
Če je digitalizirano solidno, je uspeh lahko celo 100%.
Vsekakor pa boljši, kot ti uspe z buljenjem v časopis, še slabše je buljenje v mikrofilm.
Imam zelo slabe rezultate s pregledovanjem mikrofilmov.
Nikoli točno ne veš, ali si spregledal ali nisi. Velikokrat sem obupal.
Ker sem točno vedel, da morajo biti trije oglasi, sem brskal in brskal, da bi našel tretjega.

Sedaj sem pregledal na dLib in brez problema našel vse tri oglase, pa še gotica je bila (Laibacher Zeitung) in program malo težje prepozna črko ali številko, če je postrani ali "ukrivljena".

V bistvu si res skrajšaš delo.

Lep pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:487150

Pozdravljeni,

za leto 1947 nam počasi zmanjkuje dokumentov...

Samo še to, če koga zanima, kdo je imel "proste" vozovnice...





Leto 1948:




Bomo naredili uvod v leto 1948 kar z isto temo: izdane proste tramvajske vozovnice za leta 1948



pozdrav
Darko

[STIB]

Zanimivo je kako se je v enem letu spremenil pozdrav.
Od
S.F-S.N
preko
Vse sile za petletko!
do
Vse za petletko!

[železocestnik]

Pozdravljen STIB,

ja, niso bili vsi v partiji. Tudi v partizanih niso bili vsi v partiji. Morda 10%

Preživeli so si želeli samo mir.
Večina tudi mir pred komunisti in pred UDBO.

Se je pa počasi začelo življenje normalizirati...

To se kaže tudi v uradnih pozdravih v dopisih, prav imaš.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:487525

Pozdravljeni,

malo sem pobrskal po disku in ugotovil, da za leta 1948 pravzaprav nimam veliko gradiva

Nimam niti bilance niti "razhodkov in dohodkov" (dobička/izgube) za leto 1946

Niti takšnih poročil kot smo si jih ogledali za leto 1947.

Kar pomeni zopet pot v arhiv, vendar tokrat bo potrebno več detektivskega* dela...
* =pri odkrivanju gradiva uporablja logiko, dedukcijo in intuicijo.

Tisto gradivo, ki ga imam, je bilo zbrano po liniji najmanjšega odpora...

Poglejmo, kaj imamo "na zalogi"...

Če se še spomnimo, smo imeli v letu 1947 zastavljeno akcijo, da uprava ECŽ reši problem vstopanja in izstopanja iz tramvajev.
Videli smo tudi, da so želeli rešiti ta problem že med vojno.

Zanimivo je, da se na to medvojno reševanje problema vstopanja in izstopanja izgovarjajo tudi v pristopu k reševanju problema tudi v dopisu z dne 23.2.1948:



Tokrat vidijo rešitev problema vstopa in izstopa iz tramvajev v povečanju števila prometnih miličnikov.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:487750

Pozdravljeni,

na strani 127 smo poročali o akciji za blagajno za predprodajo voznih listkov v čakalnici pred glavnim kolodvorom.

V letu 1948 je ECŽ to uspelo, saj imamo na razpolago dokument z dne 24.2.1948:



Sem hotel preveriti novičko v Ljudski pravici, pa tudi jaz ugotavljam, da Ljudske pravice ni (na dLib)

Pogledam za vzrok, saj je Ljudsko pravico izdajala Komunistična partija Slovenije:



Kako je sedaj s tem, ali si prenovljeni slovenski komunisti še vedno lastijo vsebino časopisa, čeprav pravijo, da nimajo nobene zveze več s takratnimi trdorokci
Pravni naslednik Komunistične partije Slovenije so od leta 2005 naprej Socialni demokrati in nadaljujejo svoje delovanje v okviru modernih levosredinskih demokratičnih gibanj v Evropi (wikipedija).
Torej po moje ne bi smeli ovirati raziskovalce pri "varčnem" ogledu časopisa Ljudska pravica.

Kaj je potem narobe

Ljudska pravica tudi na wikipediji nima svojega gesla


Najdemo jo omenjeno pri časopisu Delo

Samo drobna novička: Časopis je nastal z združitvijo časopisov Ljudska pravica in Slovenski poročevalec. Prva številka je izšla 1. maja 1959.

Se pravi, nobene zabeležke, da je Ljudsko pravico izdajala Komunistična partija Slovenije. V bistvu se danes pri "Delu" distancirajo od komunisične ideje. Leta 1959 jim je pač v naročje padla Ljudska pravica, verjetno s tiskarno vred.

Nimam informacij, vendar izgleda, da dLib ne dobi avtorskih pravic s strani lastnika avtorskih pravic in ima NUK vsaj to možnost, da na svojem terenu (se pravi fizično v knjižnici) nudi vpogled v Ljudsko pravico in Slovenski poročevalec.
To je slaba rešitev, zapravljanje denarja uporabnikom in državi (potovanje v glavno mesto, parkiranje, premalo računalnikov, z eno besedo: sranje

Torej bi se lahko Delo odpovedalo avtorskim pravicam časopisov, ki so jim jih takratni komunistični voditelji postavili v gnezdo. Obema, in Ljudski pravici in Slovenskemu poročevalcu.

Spoštujem pravico, da Delo zaračunava avtorske pravice od 1. maja 1959 dalje in ča je pač takšna njihova usmeritev, naj pač tako tudi ostane.
V kolikor se ne bo Delo odpovedalo avtorskim pravicam za Ljudsko pravico in Slovenskemu poročevalcu, bomo navadni ljudje pač zase mislili, da je Delo tudi naslednik idej, ki jih je propagirala Ljudska pravica.

Pričakujem, da se bo Delo v kratkem odpovedalo avtorskim pravicam za ta dva časopisa.

Morda pa šefi pri Delu sploh niso vedeli, kako je to urejeno
Upam, da bo kdo od obiskovalcev foruma, novinar ali tajnica, obvestila šefa na Delu, da bomo vsi zadovoljni, če se odpovejo avtorskim pravicam za Ljudsko pravico in Slovenski poročevalec.
Bomo malo počakali, če ne bo odziva, bom povprašal šefe na Delu, kaj mislijo.

Bomo rekli, da se je zaustavila raziskava Ljubljanskega tramvaja, ki ima za sabo 487.000 klikov
...ker nimamo digitalnega dostopa do časopisa Komunistične partije Slovenije...

Seveda lahko delo obdrži ustanovne letnice obeh revij za dokaz svoje "starosti" za potrebe obletnic itd., mi želimo samo to, da Delo sprosti blokado javnega dostopa do obeh časopisov na dLib.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O: 487975

Pozdravljeni,
pogledali smo si že zapis, da je od 7.11.1946 novo podjetje Električna cestna železnica Ljubljana vpisana v register gospodarskih podjetij pri finančnem oddelku MLO (=Mestni ljudski odbor) okrožnega mesta Ljubljana:

O:483300

Pozdravljeni,
postavljamo si vprašanje, kdaj je pravzaprav ljubljanski tramvaj postal "naš"



Poiščeš zapis za: SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA DRUŽBA D.D. v Ljubljani...



Od 7. novembra 1946 delniške družbe SPLOŠNA MALOŽELEZNIŠKA DRUŽBA D.D. v Ljubljani...ni več

pozdrav
Darko

Maja 1948 pa pride do prestrukturiranja mestnih gospodarskih podjetij.
ECŽ prejmejo dne 12. maja 1948 iz poverjeništva za komunalno gospodarjenje ta dopis:



Se pravi, da sedaj "spadajo" pod operativno-upravno vodstvo poverjeništva za komunalno gospodarjenje MLO Ljubljana.

S.f.s.n.!

Poverjenik: Svetina Albert*


*MMG: to je pisec knjige: Od osvobodilnega boja do banditizma : pričevanje Alberta Svetine
Omejil se bom izključno samo na delovanje Alberta Svetine v okviru MLO

Poglejmo, kaj je zapisal o svojem delu na MLO:
Stran 263: Poverjenik za komunalne zadeve v Mestnem ljudskem odboru

"Po volitvah v mestni ljudski odbor leta 1948 so zamenjali veliko poverjenikov. Vanj je prišlo veliko udbovcev, ki so prevzeli ključne zadeve. Veliko jih je prišlo tudi v mestno upravo. Ozna jih je tja prestavljala po kazni, se opirala nanje in od njih vlekla koristi. Pri prevzemu nadzora v mestnem ljudskem odboru je bilo za Ozno pomembno zlasti stanovanjsko področje, ki so ga dobili popolnoma v svoje roke. Za poverjenika za stanovanja in urbanizem so ustoličili svojega človeka, da so lahko svojim ljudem dajali prednost pri delitvi stanovanj. To so naredili na zelo grob način, a stanovanja so le imeli zagotovljena. Tako kot je bila groba Ozna, se tudi poverjenika za stanovanja spominjam predvsem po njegovi grobosti."

Kako so izvajali podržavljenje premoženja
Stran 256: Nacionalizacija

"Po mojem prihodu na MOL (poleti 1947) se je začela tudi nacionalizacija zasebnih podjetij. Poverjeniki MLO smo pri zasegu zasebnih podjetij aktivno sodelovali. Nacionalizacijo smo izvajali dosledno. Nacionalizirali smo tudi manjša podjetja.
....
Dobili smo natančen seznam. Po katerem smo morali zjutraj ob točno določeni uri zavzeti in prevzeti izbrano podjetje. S posebno komisijo smo ta podjetja takoj zaprli in spravili pod državno upravo.
....
Z nacionalizacijo je prišel najhujši stalinizem. Hkrati z njo so uvajali tudi kolektivizacijo. Pri tem sta bila dejavna zlasti Janez Hribar in Viktor Avbelj.
.....
Dogodki so bili grozljivi. Zasegli smo podjetja, odvzemali hiše, stanovanja in drugo. Kdor je bil označen za kapitalista, je bil takoj ob premoženje. Pri tem pa ni bilo dovolj vzeti samo tistim, ki so imeli veliko, ampak tudi tistim, ki so komaj kaj premogli. Vse, kar je bilo mogoče, smo morali nacionalizirati. Tako je bilo na vseh področjih, tudi na komunalnem."

konec citatov


Grozljivo

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:488500

Pozdravljeni,

čez ECŽ se niso pritoževali le na "tramvaj komandi", včasih so prišle pritožbe tudi z "višjih inštanc"...

Na žalost nimamo na razpolago pritožbe tovariša Batistina, ravnatelja živilske industrije z dne 2.3.1948.

Vendar lahko iz poročila, ki ga je moral ECŽ poslati na Kontrolno komisijo LRS dne 16.3.1948, rekonstruiramo točke pritožbe:



Mimogrede izvemo marsikatero novost, kako je takrat potekal tramvajski promet.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:488800

Pozdravljeni,

gradiva za leto 1947 nam je zmanjkalo, za leto 1948 pa še nimamo pripravljenega, nisem še našel bilanc, poslovnega poročila itd.
Na voljo imam sicer plane za leto 1948, vendar se mi zdijo nepomembni.

Po drugi strani si še nismo resno pogledali nesreč, v katere je bil vpleten po vojni tramvaj. Sicer je Igor že poskrbel za nekaj novičk o nesrečah, samo ne vem iz katerega obdobja.

Poglejno si v knjigo T.Brate: Ljubljanski tramvaj, Ljubljana 1990, da vidimo, če je področje nesreč celovito obdelano.

citat:
"Kdaj pa kdaj je seveda prihajalo tudi do prometnih nesreč: ali je tramvaj trčil z avtomobilom ali pa je kak nepreviden potnik padel pod kolesa in se poškodoval.
Najnevarneje je bilo, če so ljudje zaradi prenatrpanosti voza viseli skozi vrata in stali le na stopnicah ter se držali za ročaje. Padci v takih primerih niso bili redki. Prav tako so se potniki poškodovali, če so skakali na voz ali z njega med vožnjo.

Sicer pa večjih nesreč skorajda ni bilo.

Zabeležene so le tri."

konec citata


Prvo nesrečo na progi proti Žalam na ovinku z Masarykove na Šmartinsko cesto, ko se je zaletel tramvaj v vogalno cesto, bomo obdelali kasneje, ko jo bomo "umestili v čas".
V knjigi je namreč "brezčasen zapis". Predvidevam da po drugi vojni, vem pa ne.

Tudi tretjo nesrečo bomo obdelali kasneje, ko jo bomo "umestili v čas". Tudi ta nesreča, ko se je tramvaj zaletel v jadralno letalo na Celovški cesti, je v knjigi zapisana "brezčasno":
citat
"nekega poznojesenskega jutra..."


Bomo pa poskušali "umestiti v čas" drugo večjo nesrečo:
citat:
"ki se je zgodila v začetku petdesetih let na Celovški cesti. Takrat je tramvaj trčil na zavarovanem železniškem prelazu z vlakom. Nesreča se je dogodila zjutraj."

Iščemo torej nesrečo, ki se je zgodila zjutraj, nedoločenega dne in meseca, v začetku petdesetih let na Celovški cesti, na zavarovanem železniškem prelazu, ko je tramvaj trčil v vlak.

Kaj pa če je vlak trčil v tramvaj ?

Vse tri nesreče so "umeščene v čas" kot kakšne dobre, stare...




Vse nesreče bo potrebno torej odkriti z resno raziskavo.
Pomagali si bomo z robnimi informacijami iz knjige T.Brate: Ljubljanski tramvaj

S tako slabo definiranimi robnimi informacijami ima še Igor težave, najti te nesreče v takratnem časopisju.
Jaz sem zadnjič buljil v časopise par ur, pa nič našel

Bomo videli, če bo tokrat res težko neznanke spremeniti v znanke....

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:489200

Pozdravljeni,

pa začnimo z našim raziskovanjem nesreče po drugi svetovni vojni, ki je v knjigi T.Brate, Ljubljanski tramvaj,1990, označena kot druga od treh:

Druga večja nesreča:
citat:
"ki se je zgodila v začetku petdesetih let na Celovški cesti. Takrat je tramvaj trčil na zavarovanem železniškem prelazu z vlakom. Nesreča se je dogodila zjutraj."

Naša naloga:
Iščemo torej nesrečo, ki se je zgodila zjutraj, nedoločenega dne in meseca, v začetku petdesetih let na Celovški cesti, na zavarovanem železniškem prelazu, ko je tramvaj trčil v vlak.

Imamo še eno težavo. Definirati moramo termin/kategorijo:50. leta.
Če pogledamo v wikipedijo, je jasno: od leta 1950 do leta 1959.
Glede na to, da smo že imeli težave s terminom/kategorijo, bomo raje raziskali obdobje po drugi svetovni vojni.

Moramo si pogledati celoten zapis v knjigi T.Brate, Ljubljanski tramvaj, 1990, morda najdemo še kakšen namig za "umestitev v čas"...

citat:
"Pogonski voz št.51 je imel pripeto prikolico povojne izdelave in ni ustavil na postajališču blizu zapornic. Peljal je naprej, prav takrat pa je zaporničar spustil zapornice.
Kljub silovitem zaviranju je bila zavorna pot tramvaja in prikolice daljša, kot je bilo še prostega tira do zapornic. Kljub vsem naporom, da bi se pravočasno ustavil, je tramvaj z vso silo trčil v zapornice, jih odtrgal in zdrvel med tire.
V tem trenutku je pripeljal vlak in treščil med pogonski voz in prikolico. Obe vozili sta ob trčenju iztirili in bili hudo poškodovani.
Na srečo v tramvaju zaradi zgodnje ure ni bilo veliko potnikov in tudi ti niso bili težje poškodovani.
Najslabše jo je odnesel potnik z zlomljeno nogo.
Tramvaj in prikolico so odpeljali v remizo. Zanimivo je, da se je pogonski voz kljub silovitem trčenju sam zapeljal do remize.
Kot vzrok za nesrečo so navajali pokvarjene zavore, vendar je prav ta dan tramvajski voz prišel iz rednega vzdrževalnega popravila. Delavniški delavci so trdili, da je bilo vozilo brezhibno.

Sum je padel na voznika, vendar ni bilo nikoli dokončno ugotovljeno, kdo ali kaj je pravzaprav zakrivil nesrečo.
Tramvaj in prikolico so v delavnicah obnovili in spet dali v redni promet.

konec citata

Na žalost ne najdemo nobene dodatne oprijemljive točke glede datuma nesreče, kraj nesreče je definiran dovolj dobro.

Po drugi vojni se je dogodilo nekaj hujših nesreč.

V letu 1947 imamo smrtno nesrečo, ko je 17.5.1947 tramvaj št.21 na Hrvatskem trgu iztiril in trčil v nasproti vozeči tramvajski voz s prikolico št. 103. Potniku v prikolici je stisnilo roko in je za posledicami nesreče umrl.
Tramvaj št.21 naj ne bi bil brezhiben, saj je ta dan že enkrat iztiril (brez nesreče), pred tem datumom pa na "nedoločen dan" tudi trikrat.
Kolesna dvojica naj bi bila izredno obrabljena.

To očitno ni "naša nesreča" iz nesreč po vojni, ki so omenjenev knjigi T. Brate: Ljubljanski tramvaj, 1990
Obdelali jo bomo kasneje, ko bomo našli zapise v časopisih.

Iščemo dalje...




pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:489350

Pozdravljeni,
danes sem bulil eno uro v Ljudsko pravico

Letnika 1947 in 1948.

Res sem gledal samo velike naslove in fotografije.
Če bi hotel pregledati en letnik podrobno, potrebuješ sigurno cel dan.

Novičke o nesreči z dne 17.5.1947 nisem zasledil. Niti tiste z dne 7.3.1948. Lahko, da sem jih spregledal.

Vse bolj pa se nagibam k temu, da poročila o nesrečah niso bila "na liniji"

Če pogledamo na primer nesrečo s smrtnim izidom z dne 17.5.1947.

Zgodil se je manjši trk, dovolj velik, da je za posledicami umrl vojak Stanko Markovič, ki mu je stisnilo roko v prikolici št.103.

Kot sem že napisal, je prišlo do iztirjenja tramvaja št.21 zaradi zelo obrabljenih vencev kolesnih dvojic.

V delavnici ECŽ so vsak voz pregledali, predno je šel v promet, med drugim tudi to, koliko so obrabljene kolesne dvojice.
Ta posel je izvajal eden od delvcev v delavnici. Ugotovil je, da so kolesne dvojice tramvaja št.21 preveč obrabljene.
Potem je voz pregledal še kontrolor, ki je tudi ugotovil preveliko obrabljenost.
Po pravilniku pa bi moral vodja nočne partije "staviti iz prometa" vozove, ki imajo prekomerno obrabljene vence koles.

Kaj pa naj bi naredil, kot dovolil vožnjo tramvaju št.21. Ta tramvaj je imel že dalj časa preveč obrabljene kolesne dvojice.
Če je hotel vodja nočne partije obdržati službo, je to pač moral narediti. Dobro je vedel, da rezervnih vencev za kolesne dvojice ni na razpolago, tramvajev je pa itak primanjkovalo. Tako so delali vse vodje nočnih partij...

Potem pa se najde javni tožilec in sestavi obtožnico proti vodji nočne izmene X.Y.-u, da je tramvajski voz št.21 "stavil v promet", kljub temu, da je vedel, da so zelo obrabljeni venci kolesnih dvojic.
Iz malomarnosti naj bi ogrozil varnost javnega prometa na cesti in s tem povzročil nevarnost za življenje in zdravje ljudi.

Kako je zadevo "zapeljal" predsednik senata pri okrožnem ljudskem sodišču v Ljubljani, ne vem.


Sedaj vem vsaj to, da sem bil naiven, da bodo takšne vrste nesreče objavili v "Ljudski pravici".
To, da niso imeli rezervnih delov za tramvaje, je bila samo začasna težava "ljudske revolucije". Ni pa bilo primerno o tem pisati v časopisu.
"Ljudska pravica", časopis Komunistične partije Slovenije je moral prinašati uspehe delovnega ljudstva, ne pa neuspehe



Vendar mi je raziskovanje "Ljudske pravice" leta 1947 prineslo kolateralni dobitek.

Kljub temu, da sem na hitro in površno pregledoval "Ljudsko pravico" za leto 1947, sem jo pričel pregledovati od prvega dne januarja.

Oko se mi je zapelo ob en članek, povezan z zgodovino ljubljanskega tramvaja...

















5 prostorov je ogreval na elektriko.
Ostale pa z drvmi. Toliko, kolikor mu jih je nasekal delavec ECŽ v dveh urah na dan.

Nagradno vprašanje je: koliko dodatnih prostorov se je ogrevalo na drva

Tudi jaz ne vem, sproti berem "udarne novice"





konec članka

Stroga kritika Komunistične partije Slovenije za:

- Inž. Ženka ( sodišče ?)

- sindikalno podružnico

in resen opomin za Mestni ljudski odbor (MLO) Ljubljana...

Vseeno so nas novinarji prepeljali žejne preko vode: niso napisali, koliko prostorov je bilo potebno ogrevati na drva

Pa še na nesreče smo čisto pozabili

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Se pravi, da je bil ta podpis za izbris Splošne maloželezniške družbe d.d. eden zadnjih Ing. Ženka...



Pravzaprav je oblast potrebovala Ing. Ženka zato, da je podpisal osmrtnico Splošni maloželezniški družbi d.d, ki pač ni bila kompatibilna z novim komunističnim sistemom.

Zato je tudi ostal direktor vse do tega podpisa in oblast je tolerirala vse privilegije samo do tega podpisa.
Tisti trenutek, ko je to podpisal, je oplel in začela se je gonja proti njemu. Seveda so ga zamenjali in izrekli kritiko Komunistične partije še vsem drugim, ki naj bi bili krivi, da se je to vse skupaj vleklo od osvoboditve do konca leta 1947.

UDBA je z drugimi privatniki in lastniki podjetij "opravila" že veliko preje brez problemov in kritiziranja po časopisih. Pri nekaterih se sploh ni vedele, od kdaj jih naenkrat ni bilo več. Malo večje delniške družbe pa so ponavadi podržavali na sodiščih ali pa celo na vojaških sodiščih. Recimo Združene papirnice Vevče, Medvode in Goričane so podržavili zaradi sodelovanja z okupatorjem. Ali pa tovarno celuloze in papirnico Bonač v Količevem so na podoben način odvzeli lastniku Bonaču. Seveda so mu odvzeli tudi hišo in kaj mislite, kdo se je naselil vanjo ?

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:489500

Pozdravljeni,

vračamo se na raziskavo nesreč po vojni.
Do sedaj smo našli eno iz leta 1947, ki ni bila primerna za objavo v časopisju. Sicer je potrebno preveriti še ostale časopise, ki so tedaj izhajali, da bo ta trditev zdržala.

1947:
V letu 1947 imamo smrtno nesrečo, ko je 17.5.1947 tramvaj št.21 na Hrvatskem trgu iztiril in trčil v nasproti vozeči tramvajski voz s prikolico št. 103. Potniku v prikolici je stisnilo roko in je za posledicami nesreče umrl.
Vzrok: zelo obrabljeni venci kolesnih dvojic.

Ta smrtna nesreča ni omenjena v knjigi T. Brate: Ljubljanski tramvaj, 1990.

Mi iščemo drugo nesrečo iz knjige T. Brate, Ljubljanski tramvaj, 1990:
" torej nesrečo, ki se je zgodila zjutraj, nedoločenega dne in meseca, v začetku petdesetih let na Celovški cesti, na zavarovanem železniškem prelazu, ko je tramvaj trčil v vlak."



Poglejmo si podrobno nesrečo dne 7.3.1948. Zgodila se je namreč na Celovški cesti, zjutraj, na zavarovanem železniškem prelazu, ko je vlak trčil v tramvaj.
Pokriva se kar nekaj podatkov, ki jih za nesrečo v "petdesetih" navaja T. Brate v Ljubljanskem tramvaju.
Ne odgovarja datum, saj 7.3.1948 ni v "petdesetih", ampak je v štiridestih.
Poleg tega tudi piše, da je bila v nesreči soudeležen pogonski voz št.51, ki je imel pripeto prikolico povojne izdelave.

V našem primeru nesreče dne 7.3.1948 gre za pogonski voz št. 49 in prikolico št.122. Torej se ti podatki ne pokrivajo.
V knjigi je napisano, da so v nesreči v "petdesetih" potniki niso bili težje poškodovani. Najslabše jo je odnesel potnik z zlomljeno nogo.

V našem primeru nesreče z dne 7.3.1948 je bilo 5 težje poškodovanih, 6 lažje, bila je ena smrtna žrtev.
Lahko zaključimo, da tudi ta nesreča s smrtnim izidom ni tista, ki je opisana v knjigi T.Brate: Ljubljanski tramvaj, 1990.

V knjigi Ljubljanski tramvaj piše:
"Sicer pa večjih nesreč skorajda ni bilo.

Zabeležene so le tri."

Te tri nesreče, ki so navedene v knjigi Ljubljanski tramvaj, so:
- iztirjenje in porušitev dela zidu hiše na vogalu Šmartinske in Jenkove ceste. Ni poročila o poškodovanih potnikih.
- tramvaj je zrušil zapornico in na prelazu ga je zadel vlak. Potniki niso bili težje poškodovani, en potnik je imel zlomljeno nogo.
- na Celovški cesti je tramvaj zadel jadralno letalo, ki so ga prepeljali preko tira. Poškodovan ni bil nihče.

Vidimo, da smo doslej našli nesreči s smrtnim izidom v letih 1947 in 1948. Ti nesreči v knjigi Ljubljanski tramvaj nista omenjeni.

Torej trditev v knjigi T. Brate: Ljubljanski tramvaj, da večjih nesreč skorajda ni bilo, ne drži.

Izgleda, da bi bilo potrebno "skorajda" izpustiti iz teksta v knjigi Ljubljanski tramvaj in drugače spisati to poglavje o nesrečah.
Seveda ne vemo, kaj nas še čaka, predno se bomo dokopali do konca "petdesetih". To pomeni do leta 1959.
Že sedaj pa lahko zaključimo, da je to poglavje o nesrečah v knjigi Ljubljanski tramvaj slabo obdelano.

Bomo pa za dnevno izmeno pripravili nekaj več podatkov o tej nesreči s smrtnim izidom dne 7.3.1948.

pozdrav
Darko