Ljubljanski tramvaj

[železocestnik]

O:491400

Pozdravljeni,
pa začnimo z marčevskimi nesrečami. Prva se je dogodila 2.3.1937, ko je tramvaj odbil »slepega potnika«…
Stražnik Baltram Franc je doznal, da se je 2.3.1937 okrog 19 ure na Masarykovi cesti pred Ranzingerjem pripetila nesreča, pri čemer da je bil ponesrečen Jagerman Alfonz iz Most. Odpeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico.

V kolikor je stražnik mogel pozneje ugotoviti, je prišlo do nezgode na sledeči način:
Jagerman in še nek drug deček sta se pripodila iz Metelkove ulice in skočila na vozeči tramvaj, ki je vozil po Masarykovi cesti proti Jegličevi cesti in ki ga je vozil Cvar Alojzij.
Pred Ranzingerjem na Masarykovi cesti pa se je ta tramvaj križal z drugim tramvajem, ki je vozil v smeri Jegličeve ceste proti kolodvoru in ki ga je vozil Ponikvar Jože.
Jagerman pa, ki je stal na stopnišču tramvaja zunaj ograje, videč, da pelje drugi voz s katerim se bosta križala, in da utegne priti do nezgode, je skočil s tramvaja odnosno s stopnice in bil pri tem tako nepreviden, da je skočil pred drugi nasproti vozeči tramvaj, ki je Jagermana s tako silo odbil v stran, da je silno padel ob tla, pri čemer je menda dobil pretres možganov in obležal.
Od tam je bil z rešilnim avtom, ki je bil pozvan po čuvaju «Nabavljalne zadruge» odpeljan v bolnico
Več podatkov pa stražnik ni mogel pripraviti, ker se je za dogodek doznalo kake dve uri po nezgodi, ko ni bilo že nikogar več na licu mesta , niti tramvajskih uslužbencev, prizadetih pri tej nezgodi,ni bilo več v službi.
Poškodba je nastala po lastni krivdi. Poškodbe Jagermana so po izjavi bolnice težke narave, vendar pa ne smrtno nevarne. Dečka se v zadevi ni moglo zaslišati, odnosno je izjavil, da se ne spominja, kako se je ponesrečil.
Jagermanov oče je pokojni, mati je ponovno poročena. Jagerman Alfonz je star 14 let ter je zelo razposajen in slabo vzgojen deček.«

Novico o nesreči je zabeležil tudi »Slovenec« z dne četrtek, 4.3.1937:
»Deček padel pod tramvaj. V torek zvečer je na Zaloški cesti padel pod tramvaj 14 letni Alfonz Jagerman, sin delavke iz Pokopališke ulice 5 v Mostah. Tramvaj je dečka podrl ter mu prizadejal poškodbe po vsem telesu.«

»Jutro« je zabeležilo novico že 3.3.1937:
»Žrtev prometne nesreče je postal snoči na Masarykovi cesti 14-letni Alfonz Jagerman. Povozil ga je tramvaj in odpremiti so ga morali v bolnišnico.«

V »Slovenskem domu« je bil dne 3.3.1937 podrobnejši zapis:



pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,
z marčnimi nesrečami bomo hitro opravili. Dne 15.3.1937 je v tramvaju št.3 začelo goreti. Poškodovanih ni bilo...

"Dne 15.3.1937 okrog 19.45 ure, ko je vozil voz št.3 po Florjanski ulici, smer Karlovška cesta, je naenkrat začelo goreti.
V vozu je nastala panika in sta baje dve ženski skočili z voza brez da bi dobile pri skoku kake poškodbe.
Ugotovljeno je bilo, da so v vozu pregorele varovalke. Voz, ki ni bil več za promet sposoben, je bil odpeljan v remizo v popravilo.
Voznik poškodovanega voza ni hotel povedati stražniku Zavodniku svojega imena, češ da se ni zgodila nikaka nesreča, ker ni bil nikdo poškodovan in da se to tiče samo uprave cestno električne družbe."

Novica o nesreči ni dospela do časopisov.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:491450

Pozdravljeni,

tretja nesreča v marcu se je dogodila 18.3.1937, ko je tramvaj v Zgornji Šiški zadel 5 letno deklico...

»Dne 18.3.1937 ob 14.10 uri je na Celovški cesti v Zgornji Šiški vozil voznik Hodnik Franc voz cestne železnice št.27 v smeri Št. Vida.
Pred gostilno »Pri Franceljnu« se je igralo več otrok. Ko se je Hodnik z vozom bližal gostilni ter pozvonil, se je od ostalih otrok ločila Darinka Butinar ter hotela steči čez progo cestne železnice domov v hišo na nasprotni strani (Celovška cesta št. 65), kjer stanujejo njeni starši.
Deklica je hotela progo prekoračiti kaka 2 m pred vozom, kar pa se ji ni posrečilo ter jo je voz zadel ko je bila med tračnicami. Ko je voz deklico zadel, se je istočasno sprožila tudi varnostna naprava spodaj na vozu. Le-ta je deklico obvarovala, da ni prišla med kolesa, marveč jo je kake 4 metre daleč nesla s seboj, dokler voznik ni voza ustavil.
Deklica je zadobila na glavi dve poškodbi, ki pa sta očividno neznatni, vendar se jo je v svrho natančnejšega pregleda prepeljalo z rešilnim avtom v bolnico.
Voznika Hodnik Franca ne zadene na nezgodi nobena krivda, ker je dajal z zvoncem znak, ko se je gostilni bližal ter ni niti od daleč mogel slutiti, da bo kateri izmed otrok ravno takrat skušal prekoračiti tramvajsko progo. Nadalje je voznik, ko se je deklica pojavila pred vozom, z vso silo voz zavrl ter spustil pesek v tračnice, tako da ga je na 8 korakov že ustavil, kakor je to ugotovil stražnik Junc Anton.«

Novica o nesreči je bila tudi v časopisih:

Slovenec,19.3.1937:
Tramvaj jo je podrl. Ko je danes popoldne ob 3. uri hotela 5 letna Darinka Butinar prekoračiti cesto na Celovški cesti pred hišo št 65, v kateri stanuje pri svojih starših, je pridrvel voz cestne električneželeznice in jo podrl. Punčka je dobila po vsem telesu precejšnje poškodbe in jo je moral avto reševalne postaje prepeljati v splošno bolnišnico.

Jutro, 19.3.1937
Nesreča pod tramvajem. Na kirurški oddelek so včeraj pripeljali 5-letno Darinko Butinarjevo, hčerko kleparskega mojstra s Celovške ceste 65, ki je v bližini domače hiše prišla pod tramvaj in dobila precej nevarne poškodbe.

Zanimivo je, da novinarji poročila o nesreči v časopisih pretiravajo, če jih primerjamo s policijskimi zapisniki.

Sem mislil, da sem zapisal zadnjo nesrečo v marcu 1937.

Ko pa sem brskal po časopisju, se je izkazalo, da to ni tako.

Našel sem še eno nesrečo v marcu 1937...


pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

četrto nesrečo v mesecu marcu 1937 povzemamo iz časopisov.
Nesreča se je pripetila dne 20.3.1937 okoli 13. ure.

Slovenec, 21.3.1937
Včeraj je ljubljanska reševalna postaja intervenirala v dveh primerih hudih nesreč. Po Poljanski cesti je okoli ene popoldne peljal 17 letni Vatovčev vrtnarski vajenec Franc Košir voziček po tramvajskem tiru. Tramvaj mu je privozil nasproti, toda Košir se ni mogel o pravem času umakniti, tako da je tramvaj butnil v njegov voziček, Koširja pa je vrglo ob zid bližnje hiše. Košir je obležal s hudimi notranjimi poškodbami.

Jutro, 21.3.1937:




"Prebili" smo se do enajste nesreče v letu 1937.
Opravili smo šele tretjino dela

Se pravi, da nas čakata še dve tretjini dela


Če primerjamo to število nesreč leta 1937 s številom nesreč po vojni, ko je:

citat iz knjige T. Brate: Ljubljanski tramvaj,1990:

"Kdaj pa kdaj je seveda prihajalo tudi do prometnih nesreč: ali je tramvaj trčil z avtomobilom ali pa je kak nepreviden potnik padel pod kolesa in se poškodoval.
Najnevarneje je bilo, če so ljudje zaradi prenatrpanosti voza viseli skozi vrata in stali le na stopnicah ter se držali za ročaje. Padci v takih primerih niso bili redki. Prav tako so se potniki poškodovali, če so skakali na voz ali z njega med vožnjo.
Sicer pa večjih nesreč skorajda ni bilo.
[b]Zabeležene so le tri[/b]..."

....potem vidimo, da je bilo kar celo leto 1937 "lunino leto", ali pa nesreče po vojni v knjigi Ljubljanski tramvaj niso celovito obdelane

Res pa je, da je termin "kdaj pa kdaj" res raztegljiv pojem:

SSKJ(Slovar slovenskega knjižnega jezika): kdaj pa kdaj

kàkšenkrat [šǝn] prisl. (ȁ) pog. kdaj pa kdaj, včasih: dobički so bili kakšenkrat zelo veliki / če se kakšenkrat spomnim na to, mi je zelo hudo

kdaj pa kdaj izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tudi take reči se kdaj pa kdaj primerijo / kdaj pa kdaj se ozre nazaj

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:491600

Pozdravljeni,
vidi se, da hitimo z nesrečami...
Čaka nas pametnejše delo...

Prva nesreča v aprilu se je dogodila 4.4.1937, ko je tramvaj zbil v bližini gostilne Žibert moškega, ki je ležal na tramvajski progi...

"Glavan Franc, voznik SMD, je dne 4.4.1937 ob 23.15 uri vozil tramvajski voz št. 15 iz Št. Vida proti Ljubljani.
Na Trati 38, v bližini gostilne Žibert je Glavan opazil pred vozom nekega moškega.
Glavan je takoj voz ustavil, vendar je pri tem z vozom zadel v neznanega moškega tako, da je moški padel pred tramvaj in se udaril na glavo ter obležal v nezavesti.
Voznik in sprevodnik Novak Ivan sta pobrala ponesrečenca in ga naložila na voz ter pripeljala do postaje tukajšnje stražarnice, nakar je bil z rešilnim avtom odpeljan v bolnico.
Po izjavi Glavana se je nahajal v družbi povoženega en precej vinjen moški, ki se je izdal, da se piše Derčar Jože, stanujoč pri Cirmanu.
Telefonskim potom se je v bolnici dognalo le toliko, da je ponesrečenec Florjančič Anton, stanujoč baje v Št.Vidu."

Dne 5.4.1937 je bilo dodano:
Glavan Franc je naknadno izpovedal, da je v času, ko je vozil s postajališča pred gostilno "Žibert" na Trati, opazil enega moškega, ki je stal na cesti ob tramvajski progi.
Malo potem je videl okrog štiri metre pred vozom na tramvajski progi čez progo ležečega moškega. Glavan je tramvajski voz zavrl in ga ustavil na 4 metre, ker pa je moški ležal preblizu voza, ga je voz, predno je bil ustavljen, odvrgel na desno stran proge.
Stare Jože, policijski stražnik, je v bolnici ugotovil, da se povožen piše Florjanči Anton in da je delavec pri Matjanu v Vižmarjih. Zadobil je poškodbe srednje vrste, baje ima pretres možganov.
Drčar, ki je zaposlen kot hlapec pri Brolihu v Guncljah, kateri se je nahajal pred nezgodo v družbi s Florjančičem, se je malo po nezgodi pojavil pri Cirmanu v Št.Vidu precej pijan.
Par minut pred nezgodo je Semič Jernej, policijski stražnik, videl na cesti bilzu tovarne Stora d.d., Florjančiča precej vinjenega, ko je šel v družbi enega moškega proti Št. Vidu. Vsled tega sklepa, da je vsled vinjenosti obležal na progi."

Novica o nesreči je prispela tudi v časopise:

Slovenec, 6.4.1937:




Jutro, 6.4.1937:




pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

druga nesreča, dne 12.4.1937, je povezana s tramvajsko zgornjo mrežo

"Dne 12.4.1937 ob 17.45 uri je bilo iz remize telefonirano, da je nek avto zavozil v drog cestne železnice na državni cesti v Zapužah.
Semič Jernej, policijski stražnik, je na licu mesta ugotovil, da je šofer Trempetič Ignac iz Jesenic, vozil s tovornim avtomobilom evidenčna številka 2-934/36, iz Ljubljane proti Jesenicam.
Okrog 10 m pred mitnico je šofer zavil z avtomobilom, ki je bil naložen z raznim tovorom na levo proti poslopju mitnice v svrho kontrole blaga, ki ga je vozil tranzitno. Pri tem je trčil z vozilom v železniški drog male železniške družbe, kateri služi kot nosilec tramvajskega električnega voda.
Pri trčenju je bil razbit beton, v katerega je bil drog pritrjen, radi česar se je drog nagnil v smeri proti Št. Vidu.
Trempetič je izjavil, da ko je zavil z avtomobilom, mu je volan odpovedal tako, da ga ni mogel obvladati.
Pri trčenju se je avto poškodoval na prednjem levem blatniku in odbijaču. Odpeljal se je v garaži Dese v svrho popravila.
Trempetič je izjavil, da je pripravljen poravnati škodo tramvajski upravi.
Šofer poseduje vozniško izkaznico za osebne in tovorne avtomobile.
Cestišče je bilo suho."

Postavi se pomembno vprašanje:
Ali vemo, kje točno je bila mitnica?

Pogledal sem v prispevek Andreja Mraka "Zapuže", pa sem našel le zgodovino gostiln "Slepi Janez" in "Žibert" v bližnji Trati:

"Gostilna "Slepi Janez" v Zapužah je imela hišno številko 13. Gostilna "Žibert" na bližnji Trati je imela hišno številko 4.
Obe sta se umaknili novi štiripasovni Celovški cesti.
Žiber še deluje, saj se je preselil v sosedno poslopje, gostilno "Slepi Janez" so podrli. Nanj nas spominja le še mogočni kostanj ter vodnjak z letnico 1875.
Včasih je imela vas Zapuže 20 hiš."



vir: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:D ... eba741/PDF

vir za vas Zapuže: angleška wikipedija:
https://en.wikipedia.org/wiki/Zapu%C5%BEe_(Ljubljana)







pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:491700

Pozdravljeni,

sem že mislil, da smo opravili z aprilskimi nesrečami, pa sem zasledil v časopisu Slovenec, z dne 14.4.1937 še eno aprilsko nesrečo:

Nesreča se je pripetila 13.4.1937, okoli pol četrte ure, ko je prišlo do trka med avtomobilom in tramvajem blizu magistrata. Bila je samo materialna škoda.



Tako, zaključili smo z aprilskimi nesrečami. Ta zadnja je bila 14 po vrsti.

Opravili smo pa tudi z nesrečami v maju. Ker jih v časopisju nisem zasledil.

Smo že v juniju 1937, ko se naj bi pripetila le ena nesreča.

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:491700

Pozdravljeni,

poglejmo si to zaenkrat edino nesrečo tramvaja v juniju 1937. Tramvaj je dne 24.6.1937 zadel žensko pri Uršulinkem samostanu.

"Dne 24.6.1937 ob 8.40 uri je voznik Kolnik Lovrenc vozil s tramvajskim vozom št. 26 iz Gradišča v smeri proti glavni pošti.
Na vogalu Gradišča in Kongresnega trga mu je nenadoma pred voz stopila Lenassi Ivana in sicer tako, da je iz hodnika izpred Uršulinskega samostana šla preko cestišča v smeri proti trgovini Pavlin.
Ko je stopila na desni tir v smeri vožnje. je Kolnik dal z zvoncem predpisani znak, kar je Lenassijevo očividno tako zmedlo, da je tik pred vozom stopila korak nazaj, namesto da bi stopila korak naprej in se tako izognila nesreči. Voz jo je sunil, podrl na tla in je pri tem obvisela na zato pripravljenih grabljah tramvajskega voza.
Kolnik, videč nesrečo, je takoj in z vso silovoz zaustavil ter s tem skušal nesrečo preprečiti, kar pa je bilo že prepozno.
Lenassijeva je pri padcu na tla zadobila precej veliko in krvavečo rano na glavi, vrhu tega je bila v nezavesti, vsled česar je nekdo od mimoidočih stopil do bližnjega telefona in poklical reševalno postajo, katera je ponesrečenko odpeljala v splošno bolnico, kjer je Lenassijeva po dobljenih informacijah prišla takoj k zavesti in njene poškodbe niso nevarne.
Dogodek je potrebno pripisati zgolj nesrečnemu slučaju vsled tega, ker je ponesrečenka naredila na svarilno znamenje voznika Kolnika korak iz sredi tira nazaj, namesto naprej in tako prišla pod voz.
Službujoči policijski stražnik Šušteršič Ivan je za ta dogodek zvedel naknadno in ni bil pričujoč, prišel je šele na lice mesta, ko je Lenassijeva z rešilnim avtom že bila odpeljana v bolnico, tramvaj pa je takrat nadaljeval z vožnjo. Ustavil ga je le toliko, da je dobil od voznika in sprevodnika imena."


Še časopisna novica v "Slovencu" z dne 25.6.1937:




Tako. S to petnajsto nesrečo smo končali tudi z nesrečami v mesecu juniju 1937.

Smo že v drugi polovici leta 1937.
Čaka nas še polovica dela...





pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:491800

Pozdravljeni,

v mesecu juliju 1937 se je prva nesreča pripetila dne 6.7.1937 na Celovški cesti v Zapužah, št.6. Bila je samo materialna škoda in manjše poškodbe glave voznika in sopotnika v osebnem avtu.

»Zupan Miroslav je dne 6.7.1937 ob 7.08 uri z osebnim avtomobilom (evidenčna številka 2-380) na Celovški cesti v Zapužah zadel v voz cestne železnice št. 28.
Zupan je pripeljal z avtom po banovinski cesti skozi Dravlje ter je v Zapužah pri hiši št.6 dospel zopet do Celovške ceste, po kateri je nameraval vožnjo proti Št. Vidu nadaljevati.
Istočasno, ko je Zupan pripeljal do Celovške ceste, je vozil v smeri proti Ljubljani voz električne cestne železnice št. 28, katerega je vozil voznik Berglez Rudolf.
V trikotu, ki ga na tem mestu tvorita Celovška cesta in banovinska cesta, ki pride iz Dravelj, stoji hiša Zapuže št.6, katera zastira pogled tako voznikom, ki pripeljejo po Celovški cesti od Št. Vida, kakor tudi onim, ki pripeljejo po banovinski cesti iz Dravelj. Od hiše, ki stoji v trikotu je 8 korakov daljave od tračnic cestne železnice na Celovški cesti.
Zupan je z avtom s tako silo zadel od strani v voz cestne železnice, da je na istem stopnico spredaj na desni strani odlomil. Sunek je bil tako silen, da je hladilnik na avtu popolnoma zdrobilo.
Zupan in sopotnik Kerševan Avgust sta pri tem dobila poškodbe na glavi in se zdravita doma.
Krivda na nezgodi zadene izključno Zupana samega, ker je v ovinku tako naglo peljal, da ni mogel ustaviti, ko je voz cestne železnice opazil pred seboj, kar bi bil na 8 korakov lahko storil, če bi bil počasi vozil.«

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

druga nesreča v juliju se je pripetila 8.7.1937. Tramvaj je zbil pri Figovcu Francko Kocjančičevo. Odpeljali so jo v bolnico.
Zapis o nesreči imamo samo iz časopisa:

"Jutro", 9.7.1937:




pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

tudi za naslednjo nesrečo imamo na voljo le zapis v časopisu. Na Celovški cesti je tramvaj zbil kolesarja Franceta Avblja, ki je bil tako poškodovan, da je za posledicami umrl.
To je prva smrtna žrtev v letu 1937, v katerih je bil soudeležen tramvaj.

Jutro, 10.7.1937:



Jutro,11.7.1937 poroča o smrti ponesrečenca Franceta Avblja:




"Slovenec" z ne 10.julija 1937 poroča drugače, kako se je pripetila nesreča. Tramvaj naj bi pripeljal za kolesarjem v smeri mesta...




Če bi hoteli razčistiti, kako se je res pripetila nesreča, bi morali pobrskati v arhivu za zapisnikom policijskega stražnika.


pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

četrta nesreča v juliju se je pripetila 14.7.1937 na križišču Galetove ulice in Celovške ceste, ko je tramvaj udaril v tovorni avtomobil. Bila je samo materialna škoda.

»Dne 14.7.1937 ob 11.05 uri je stražnik Semič Jernej v stražnici na Celovški cesti slišal karambol med tramvajem št.19 in tovornim avtomobilom.
Šolar Ivan iz Rečice pri Bledu je pripeljal s tovornim avtomobilom št.2-936 iz Galetove ulice na Celovško cesto.
Istočasno pa je privozil v smeri proti Št. Vidu tramvaj št.19, ki ga je upravljal Bergles Rudolf, ter zadel z desnim robom v zadnodesno stran avtomobila, ne da bi ga vidno pokvaril. Tramvaju se je vzbočil vogal in razbila desna šipa.
Celovška cesta ni pregledna iz Galetove ulice, ker je na vrtu tik do Galetove ulice preklast fižol.
Šolar pravi,da je avto pred Celovško cesto ustavil in ko je videl, da je cesta prazna, je vozil počasi dalje na Celovško cesto. Med tem časom pa je privozil tramvaj, ki je bil oddaljen okoli 20 korakov takrat, ko je bil on z avtomobilom na tramvajski progi in da bi se lahko tramvaj pravočasno ustavil.
Voznik tramvaja Bergles pravi, da se je avto naenkrat pojavil pred njim na progi in da je takoj zavrl, vendar ga ni mogel pravočasno ustaviti, ker je bil avto preblizu. Ugotovilo se je, da je tramvajski voznik spustil pesek šele 1 m pred krajem udara, kar je na licu mesta sam priznal, da je najprej zaviral.«

pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

peta nesreča v juliju in že dvajseta v letu 1937, se je pripetila 29.7.1937 na Celovški cesti na izogibališču pred lekarno:

»Podobnik Ivan, voznik cestne železnice, je dne 29.7.1937 ob 6.50 uri na Celovški cesti na izogibališču pred lekarno Hočevar podrl z vozom cestne železnice št.23, Hočevar Franca, pekovskega pomočnika pri Vrečko.
Podobnik je peljal v smeri proti mestu, ko mu je nenadoma pripeljal z desne strani po Dolinski stezi s kolesom pred voz. Podobnik je Hočevarja opazil kake 4 korake pred vozom, nakar je takoj z vso silo voz zavrl, ni pa mogel preprečiti, da bi Hočevarja ne podrl na tla. Hočevar je koš s kruhom imel na ramenih, ko je voz zadel vanj. Posledica tega je bila, da je Hočevar padel na tla in sicer na tračnice pred vozom ter ga je varnostna naprava od voza par korakov rinila pred seboj.
Hočevar je zadobil na glavi in po životu precej težke poškodbe, vsled česar je bil z rešilnim vozom prepeljan v bolnico.
Krivda na nezgodi zadene Hočevarja samega, ker je precej naglo pripeljal s kolesom iz Dolinske steze na Celovško cesto, ne da bi se poprej ogledal, če je slednja prosta.
Dolinska steza je zagata, zelo ozka, ter se ista smatra kakor dovozna cesta k dvema tam se nahajajočima hišama. Razgled na Celovško cesto pa zastirata voznikom po tej stezi hiši Celovška cesta št. 67 in 69.
Voznik Podobnik je na izogibališču t.j. pri srečanju z drugim vozom dajal kakor običajno večkratne znake z zvoncem, ki pa jih je Hočevar moral preslišati.
Hočevar ima poleg telesnih poškodb tudi materialno škodo na kolesu in na kruhu, kar znaša skupno okrog 120 din.
Priče: Krese Alojz in Klopčič Mihael, stražnika pripravnika.«

O nesreči so poročali tudi v časopisih:

Jutro, 30.7.1937:



Opravili smo že približno 2/3 dela raziskav nesreč v letu 1937.

Ostane nam še 1/3 dela

pozdrav
Darko

[trocken]

Čestitam!
Se nasmejem, ko prebiram te opise nesreč!

[železocestnik]

trocken, pozdravljen,

v to mini raziskavo (samo za eno leto) sem se odločil, da si ustvarimo mnenje, kakšne nesreče so se dogajale v zvezi s tramvajem.
Seveda me je tudi zanimalo koliko nesreč se je dogodilo v povprečju na mesec in na leto. Predvsem pa me je zanimalo, koliko nesreč je bilo hujših in takšnih s smrtnim izidom.
Potrebno bi bilo tako obdelati nesreče še za nekaj let, da bi lahko govorili o nekem povprečju.
Celovita obdelava zaenkrat ni možna, ker je takšna raziskava zamudna, imam namreč odprtih kar nekaj drugih nedokončanih projektov in za takšno raziskavo nimam časa.

V bistvu v kratkem času ne bo možno celovito obdelati niti leto 1937. Če bi hotel to narediti, bi potreboval vsaj en mesec časa za brskanje po arhivih in po časopisih.
Odločil sem se za skrajšano varianto z delnim brskanjem po arhivih in časopisih, ki bo omogočila približno 90%-no zajetje vseh nesreč. Vsekakor pa veliko bolje, kot je bilo to raziskano do sedaj.

Ko bom zaključil z letom 1937, bom pobrskal še za ostalimi nesrečami, povezanimi s tramvajem, ki so že bile objavljene ali v knjigah ali pa tukaj na forumu. Da jih bomo imeli na kupu, če kdo kaj rabi.

pozdrav
Darko