Re: Ljubljanski tramvaj
Objavljeno: 16.11.2019, 0:44
O:541820
Igor, pozdravljen,
ja, ta citat , ki si ga napisal, sem naročil in dobil arhivsko škatlo s to oznako v Zgodovinskem arhivu Ljubljana.
Vendar na žalost v njej ni bilo željenih podatkov.
Pri delu nastajajo napake, posebej, ko je na kupu ogromno podatkov za disertacijo.
Sem pa pobrskal v naslednjem fasciklu s številko ZAL, LJU 489, f. 2397 in našel omembo o meji, ki je sedaj premaknjena na 265 m od remize proti Šentvidu.
Vse skupaj se je šlo zaradi prošnje, objavljene v Jutru, 9.1.1943:
Tiskovni referent je takoj, isti dan, poslal gospodu županu mnenje, da je željo mogoče izpolniti.
Dne 13.1.1943 je podžupan (Il Vice Podesta) zahteval od ravnateljstva cestne železnice, da se takoj izvede podaljšanje.
Vendar zadeva ni šla po poti, ki so si jo zamislili.
Direktor cestne železnice Ing. Ženko je dne 21.1.1943 poslal odgovor tiskovnemu referentu mestne občine Ljubljana.
Tiskovni referent se je strinjal z direktorjevim dopisom in o tem obvestil podžupana, ki se je tudi dne 27.1.1943 strinjal, da vse ostane po starem.
Opomba: župan je bil v Ljubljani Slovenec, podžupan pa Italijan.
Kaj je napisal direktor podjetja
Societa Generale delle Tramvie S.A. Lubiana/Splošna maloželezniška družba d.d. Ljubljana
Tiskovni referent mestne občine Ljubljana pa je zapisal 22.1.1943:
Gospodu županu,
z mnenjem, da ne bi bilo oportuno objavljati odgovor z motivi direktorja električne cestne železnice, saj se ni mogoče izgovarjati na dobiček ali izgubo, ker so vse mestne naprave namenjene vsem prebivalcem, čeprav mestni blagajni ne donašajo dohodkov.
Zato naj notica (v časopisu) ostane brez odgovora.
Lj., 22.1.1943
Tiskovni referent
nečitljiv podpis
Pravzaprav socialistični pristop tiskovnega referenta v času italijanskega nacionalizma (=beri fašizma)
In seveda kapitalistični pristop direktoja cestne železnice...
Ta pristop ga je po končani vojni stal službe...
Tudi komunisti/socialisti niso hoteli slišati nič kaj dosti o dobičku ali izgubi
pozdrav
Darko
Igor, pozdravljen,
ja, ta citat , ki si ga napisal, sem naročil in dobil arhivsko škatlo s to oznako v Zgodovinskem arhivu Ljubljana.
Vendar na žalost v njej ni bilo željenih podatkov.
Pri delu nastajajo napake, posebej, ko je na kupu ogromno podatkov za disertacijo.
Sem pa pobrskal v naslednjem fasciklu s številko ZAL, LJU 489, f. 2397 in našel omembo o meji, ki je sedaj premaknjena na 265 m od remize proti Šentvidu.
Vse skupaj se je šlo zaradi prošnje, objavljene v Jutru, 9.1.1943:
Tiskovni referent je takoj, isti dan, poslal gospodu županu mnenje, da je željo mogoče izpolniti.
Dne 13.1.1943 je podžupan (Il Vice Podesta) zahteval od ravnateljstva cestne železnice, da se takoj izvede podaljšanje.
Vendar zadeva ni šla po poti, ki so si jo zamislili.
Direktor cestne železnice Ing. Ženko je dne 21.1.1943 poslal odgovor tiskovnemu referentu mestne občine Ljubljana.
Tiskovni referent se je strinjal z direktorjevim dopisom in o tem obvestil podžupana, ki se je tudi dne 27.1.1943 strinjal, da vse ostane po starem.
Opomba: župan je bil v Ljubljani Slovenec, podžupan pa Italijan.
Kaj je napisal direktor podjetja
Societa Generale delle Tramvie S.A. Lubiana/Splošna maloželezniška družba d.d. Ljubljana
Tiskovni referent mestne občine Ljubljana pa je zapisal 22.1.1943:
Gospodu županu,
z mnenjem, da ne bi bilo oportuno objavljati odgovor z motivi direktorja električne cestne železnice, saj se ni mogoče izgovarjati na dobiček ali izgubo, ker so vse mestne naprave namenjene vsem prebivalcem, čeprav mestni blagajni ne donašajo dohodkov.
Zato naj notica (v časopisu) ostane brez odgovora.
Lj., 22.1.1943
Tiskovni referent
nečitljiv podpis
Pravzaprav socialistični pristop tiskovnega referenta v času italijanskega nacionalizma (=beri fašizma)
In seveda kapitalistični pristop direktoja cestne železnice...
Ta pristop ga je po končani vojni stal službe...
Tudi komunisti/socialisti niso hoteli slišati nič kaj dosti o dobičku ali izgubi
pozdrav
Darko