O:553250
Pozdravljeni,
sedaj smo »pristali« v povojnem času in moramo malo obnoviti zgodovinsko znanje iz osnovne šole.
wikipedija:
Avstro-Ogrska je premirje podpisala 3. novembra 1918 v Villi Giusti blizu Padove, potem ko je izgubila bitko pri Vittoriu Venetu na reki Piavi ter so Madžarska, Češkoslovaška, Slovenija in Hrvaška razglasili samostojnost s čimer je Avstro-Ogrska kot enotna država razpadla in tako nehala obstajati.
Nemčija je vztrajala do zadnjega in uradno podpisala 11. novembra 1918.
Zadeve so se začele odvijati že preje:
5. in 6. oktobra 1918 je bil v Zagrebu ustanovljen Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov. V sprejetem pravilniku je poudaril, da je »politični predstavnik vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki žive v Hrvaški in Slavoniji z Reko, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Istri, Trstu, Kranjski, Goriški, Štajerski, Koroški, Bački, Banatu, Baranji, Medžimurju in po ostalih krajih jugozahodne Ogrske.
Po porazu Avstro-Ogrske in centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. 31. oktobra je bila v Ljubljani ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani.
Nevarnost s strani Italije, ki je v skladu z londonskim paktom zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, izražen že s krfsko deklaracijo, sprejeto 20. junija 1917 v izgnanstvu na Krfu, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s prestolnico v Beogradu.
Vrnimo se k ljubljanskem tramvaju!
Odgovor magistratu so v obratnem vodstvu električne cestne železnice v Ljubljani res napisali par dni pred koncem leta, 27.12.1918:
POZOR
V slovenščini
Magistratu deželnega stolnega mesta v Ljubljani
»Sedanje prenapolnjenje osebnih voz, katere odstranitev se nam do danes ni posrečilo doseči, ima svoj vzrok razen v pomanjkanju večjega števila voz tudi v tem, ker se potujoče občinstvo varnostnim predpisom in navodilom sprevodnikov in preglednikov noče pokoravati. To so zlasti vojaške osebe in polodrasli dečki, ki ne poslušajo ukazov našega osebja in so njim že v več slučajih dejansko zagrozili.
Odgovarjajoč na cenjeni ondotni dopis glede prenapolnitve voz, nameravamo izdati v prilogi ležeče naznanilo ter ga v vednost občinstva publicirati v vozeh in dnevnikih, To besedilo prilagamo v blagohotno preizkušnjo.
Obenem bomo naprosili policijsko oblast, da nas bo ista v izvrševanju službe po njenih organih po možnosti podpirala.
Glede pomnožitve voz dovoljujemo si pripomniti, da se je naša direkcija na Dunaju že v lastnem interesu potrudila, toda doslej še brezuspešno.
Vsled velikih transportnih težkoč, pomanjkanja surovin in težavne pridobitve potrebnih nadomestnih delov za vozove, bilo nam je do danes komaj mogoče vzdržati promet. Dalje nam je tudi vsled vednega vpoklica rokodelca v vojake vedno primanjkovalo delavskih moči, radi česar so nastala večna menjavanja. Zdaj nam pa primanjkuje najpotrebnejše in šele tedaj, ko bodo tovorni promet na železnici zopet stvorjen, bomo v položaju neizogibno potrebna popravila vozov v delo vzeti ter jih kakor hitro bo mogoče izvršiti. Potem nam bo tudi mogoče vpeljati na Dolenjski progi redni 7 ½ minutni promet.
Dovoljujemo si tudi omeniti, da je
mestna elektrarna, ki nam daje električni tok, dosegla višek svoje zmožnosti, tako n.pr. da moramo v slučaju večjega snega vzeti iz prometa vse priklopne in večkrat tudi poedine motorne vozove, ker je elektrarna preobložena.
Skrajšanje prometa pod 7 ½ minute se vsled obstoječih izogibališč ne more vpeljati, ravnotako tudi ne brzine iz varnostnih ozirov.
Mi smo mnenja, da vozne cene električne cestne železnice ne odgovarjajo več današnjim razmeram in da se bode občinstvo po vpeljavi zvišanih voznih cen, za kojo odobritev je naša direkcija pri c. magistratu zaprosila, veliko manj vozilo.
Prepričani smo, da bo sl. Magistrat tu navedene resnične podatke ocenil ter v pojasnilo občinstva potrebno ukrenil.
Podpis namestnika obratovodje: Anton Müller
Magistrat je
prejel dopis 31.12.1918, dopis, da se strinja z objavo predloga naznanila, pa je poslal obratnemu vodstvu cestne železnice 9. 1.1919.
Na
seji občinskega sveta dne 14.1.1919 sta poročala občinska svetnika Anton Likozar in Engelbert Franchetti o »skrajno netaktnih razmerah cestne železnice. Dolenjska proga je popolnoma zanemarjena. Uslužbenci cestne železnice delajo vsak po svoje, kakor se komu ljubi. Vodstvo cestne železnice naj stvar upošteva in naredi red.«
Ravnatelj ljubljanske elektrarne g. Ciuha, ki je bil nekako od župana zadolžen za urejanje zadev s cestno železnico, je dne 27.1.1919 zapisal, da je zgornje pripombe ustno sporočil
novemu vodji cestne železnice inž. Tomanu, ki je Slovenec, Ljubljančan.
Obljubil je vse nedostatke čimpreje odpraviti.
In rezultat
Na dolenjski progi je že od 21.1.1919 vpeljan redni 7 ½ minutni promet.
S celotno zadevo so seznanili občinski svet na seji dne 11.2.1919.
Izgleda, da se ne bomo mogli izogniti letu 1919, saj smo že "zakorakali" vanj in izgleda, da se vse zadeve niso rešile.
Bomo pogledali v zapisnik naslednje seje občinskega sveta
pozdrav
Darko