O gradnji nove proge Preserje-Borovnica v letih 1945-1947 imam posebno temo, ker je za ta čas ogromno materiala...
OBVOZNA PROGA PRESERJE - BOROVNICA (1945 - 1947)
Ker pa je tale članek Svetka Lapajna preveč skrit v zgornji temi, ki je trenutno "zamrznjena", ga ponavljam v malo bolj živi temi o borovniškem viaduktu...
Torej rešitve za "problem borovniškega viadukta"...
Januar 1945.....
na položaju 
železocestnik napisal/-a:Delo na tem projektu je zastalo zaradi preobilice dela na drugih projektih
Imamo pa srečo in vedno se še kaj najde po liniji najmanjšega napora
V katalogu razstave, ki je bila odprta 15. aprila 1978 z naslovom " Železničarji v revoluciji", je objavljena študija "Problem Borovniškega viadukta" avtorja dipl.ing. Svetka Lapajne, univ. prof., člana prometno tehničnega oddelka Glavnega štaba NOV in POS, ki jo je pripravil v začetku leta 1945.
sken študije:
stran 89:
...da si ne pokvarite oči...povečava!
stran 90:
stran 91:
stran 92:
stran 93:
Kdo je bil Svetko Lapajne?
Priznani profesor gradbene stroke, Bloudkov učenec...
SVETKO LAPAJNE
(1911-2007)
Nekdanji študentje, ki smo profesorja Lapajneta zadnja leta kdaj pa kdaj srečevali na kolesu,
smo mu z neprikritim občudovanjem izrekali : Profesor, dobro se držite, še vedno ste v formi!
A dogodilo se je tudi njemu, kar nam je vsem usojeno – zdaj ga ni več. Odšel je, a nam je za
spomin zapustil obsežen inženirski opus. Življenje Svetka Lapajneta je izgorevalo v
nenehnem inženirskem in pedagoškem delu.
Rodil se je 31. oktobra 1911 na Dunaju. Na gradbenem oddelku ljubljanske tehniške fakultete
je diplomiral 1935 leta. Po diplomi se je takoj posvetil splošni gradbeni inženirski praksi.
Mladega gradbenega inženirja je vzel v pripravništvo materin bratranec Stanko Bloudek, ki ga
je navdušil za konstrukterstvo in mu posredoval načelo, da so dobre konstrukcije preproste in
varne. Kot gradbeni inženir je potem delal po različnih gradbiščih v Sloveniji in Jugoslaviji.
Leta 1939 je odprl tudi lasten inženirski biro za statiko gradbenih konstrukcij. S svojim
strokovnim delom si je pridobil bogate praktične izkušnje, katere je potem z uspehom
prenašal na študente arhitekture.
S pedagoškim delom je pričel na ljubljanski tehniški fakulteti že leta 1940 kot honorarni
predavatelj za predmet Elementi gradbenih konstrukcij. Leta 1947 je bil imenovan za
predavatelja statično-konstruktivnih predmetov na Oddelku za arhitekturo, FAGG Univerze v
Ljubljani. Predaval je predmeta “Gradbena mehanika” in “Zasnova konstrukcij”.
Poleg pedagoškega dela na oddelku za arhitekturo je aktivno strokovno delal pri povojni
gradbeni obnovi Slovenije ter prispeval k napredku gradbene stroke pri nas. Izsledke svojega
študija in rezultate svojih strokovnih izkušenj je objavljal s članki v strokovnih revijah.
Leta 1949 je z izdajo knjige “Crossova metoda” pri nas uvedel nov način statičnega
preračunavanja skeletnih konstrukcij. Za to knjigo je leta 1950 prejel tudi Prešernovo nagrado.
Mnogo projektantov statikov je v Sloveniji in Jugoslaviji uporabljalo njegove priročne tabele in
diagrame za dimenzioniranje konstrukcij. Njegovi računski postopki sukcesivnega
približevanja so prišli v splošno rabo pri računanju sodelovanja togih jeder s skeletno
konstrukcijo pri konstruiranju visokih skeletnih objektov.
S premišljenimi predlogi je vpeljal pri projektiranju in gradnji armiranobetonskih mostov
originalne rešitve, ki so bile gospodarnejše in tehnično popolnejše od prejšnjih. Najbolj
značilna primera sta bila uvedba gladkih mostnih prerezov brez prečnih nosilcev ter uvedba
gobastih in brezrebrnih mostnih plošč.
Njegove študije o prostorskem sodelovanju konstrukcij, zvojni odpornosti mostnih plošč,
obnašanja žaluzijskih konstrukcij in uklona mostnih stebrov so prinašala nova spoznanaja o
dimenzioniranju gradbenih konstrukcij. Poznane so njegove originalne rešitve problemov
nadpritiskov v silosih pri iztekanju vsebine in reakcijskih pritiskov na temeljne podplate.
Ime profesorja Lapajneta je bilo v šestdesetih letih sinonim za praktično in nekomplicirano
dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij. Iz tega časa so znane njegove tabele za
dimenzioniranje armiranobetonskih rezervoarjev, izračuni nosilcev na elastični podlagi ter
izjemen občutek za približno dimenzioniranje armiranobetonskih prerezov.
Njegova študija o varnosti konstrukcij je bila uporabljena kot osnova predpisov za
dimenzioniranje gradbenih konstrukcij. Pomemben je bil tudi njegov prispevek pri izdelavi
slovenskih predpisov za gradnjo na seizmičnih področjih. Ti predpisi so izšli v Sloveniji še
pred skopskim potresom ter so bili kasneje osnova jugoslovanskim protipotresnim predpisom.
Profesor Lapajne se je na ta račun rad potožil, da so dobre slovenske predpise v Beogradu
samo pokvarili. Z izumom posebnega opečnega zidaka – potresnika je profesor Lapajne
udejanil tudi svoja teoretična razmišljanja v konkretni gradbeni, protipotresni sistem.
2
Na Fakulteti za arhitekturo je sodeloval predvsem s profesorjem Borisom Kobetom. Skupaj
sta ustvarila portalni cestni vhod pri Levstikovem trgu v Ljubljani in monumentalni spomenik
žrtvam v Gradcu v Avstriji.
Profesor Lapajne je vselej dosledno zastopal in s svojim delom potrjeval znano načelo, da je
dobro pedagoško delo mogoče le ob hkratnem kakovostnem znanstvenem in pestrem
strokovnem delu.
Kvaliteta in privlačnost njegovih predavanj sta temeljili prav na bogatih strokovnih izkušnjah
gradnje industrijskih objektov v Šabcu, Rušah, Zagorju, Kresnicah, poslovnih objektov
Gradisa, Impexa, neštevilnih mostov in raznih objektov v Švici.
Pri svojem strokovnem delu si je inženir Svetko Lapajne pridobil izostren čut ne samo za
statiko konstrukcije temveč tudi za ekonomičnost in preprostost izvedbe in montaže. Ta čut
odgovornosti projektanta za racionalno porabo materiala in ekonomičnost gradnje je ohranil
ves čas svojega inženirskega dela.
Študentom arhitekture je želel predvsem privzgojitit inženirski občutek za varno in smotrno
konstrukcijsko rešitev. Nepozabne so nam, njegovim študentom ostale tudi njegove
ekskurzije po raznih slovenskih gradbiščih in tovarnah gradbenega materiala.
Do raznih pedagoških, strokovnih pa tudi družbenih problemov je imel profesor Lapajne
vedno svoja lastna nekonvecionalna stališča. Ta njegova brezkompromisnost in premočrtnost
mu je tako v stroki kot na naši fakulteti povzročila tudi marsikatere težave in nevšečnosti.
Znana sta njegova aksioma “da nikoli ne more profesor tako malo zahtevati od študenta, da
ta nebi še manj znal” in pa “ da država nikoli ne more tako malo plačati svojih učiteljev, da ti
ne bi še manj naučili”.
Svoje ustvarjalne moči je Svetko Lapajne nabiral s kolesarjenjem in pohodništvom v naših in
tujih gorah. Med gorniki je bil znan kot planinec in vnet turni smučar. Še kot osemdesetletnik
se je podajal na zavarovane planinsko plezalne ture.
Ko se s hvaležnostjo in občudovanjem spominjamo njegove človeške in ustvarjalne veličine,
nas ob slovesu tolaži misel, da kot inženir in pedagog ne bo živel naprej samo v svojih delih,
marveč tudi v delih učencev, ki jim je pomagal širiti statično obzorje in dozorevati v zrele
arhitekturne osebnosti.
Jože Kušar
Pečarjev portret prof. Lapajneta v najboljših letih...
Ja, če hočete videti njegov portret, morate odpreti pdf...
http://www.fa.uni-lj.si/filelib/obvesti ... apajne.pdf
.... "našle so se" nove stare fotografije gradnje borovniškega viadukta nam že znanega fotografa Bosch-a...
