40 LET industrijskega tira

[železocestnik]

Zasnova izhaja iz črno-žolte monarhije...
N.pr.: V Mariboru je Južna železnica zgradila vzdrževalne delavnice s takrat zahtevno tehnologijo in znanjem...
Mi pa smo to zafurali...
Pa ko bi samo to

[železocestnik]

Da ne bo izpadlo, da "cinik" piše brez dokazov...

Zanimivo pa je, kaj izvemo od "cinik-a" na forumu MMC rtvslo.si:


Za ladjo SIROB je treba povedati da je v začetku plula pod zastavo Costarice , je pa zaslužila denar za nakup ROG-a in
GORENJSKE. In to pri hitrosti 7,5 milje na uro."

Izgleda, da mora biti ta "cinik" izredni poznavalec takratnih dogajanj

Tukaj je fotka ladje SIROB...


Tisti, ki poznate Obalo, veste, da je na sliki Piran...in ladja iz Porto Limona


Tukaj pa je že s spremenjenim imenom...




Važno je, da se je denar vrtel in ostal v Sloveniji. Zaslužila je za nove ladje, le-te za luko Koper in le-ta za železniško progo do Prešnice...

[železocestnik]

Če ponovimo: junija 1955 so kupovali na Reki ladjo ROG. Vendar ta 11.000 tonska ladja takrat ni mogla pristati v slovenskih lukah.

Zakaj?

Ker po planu ni bilo predvideno, da bi Slovenija kdajkoli imela takšno pristanišče kot je Reka, Split ali Ploče.

Zgraditi novo pristanišče Koper torej niso bile mačji kašelj. Spomnite se, kako so politika takrat "odrezali" pa čeprav je bil iz iste stranke. Torej je bilo potrebno biti izredno premeten, da je kaj takega lahko uspelo.

Se nadaljuje...
Samo luko zgradimo, pa pride na vrste železnica

[železocestnik]

Za gradnjo luke si bomo pomagali z zapisom na strani: slovensko-morje.net

50 -letnica prihoda prve ladje v koprsko pristanišče

»Po dograditvi prvega odseka novega koprskega tovornega pristanišča bo v nedeljo, 7. decembra 1958, priplula vanj prva čezoceanska ladja. Ta zgodovinski dogodek, ki odpira našemu mestu nove perspektive nadaljnjega gospodarskega razvoja, želimo primerno proslaviti...«

S temi besedami je Milan Bertok, predsednik Občinskega ljudskega odbora Koper, na prvi strani časopisa Slovenski Jadran z dne 5. decembra 1958 vabil občane mesta Koper na slovesno otvoritev pristanišča. Od takrat je minilo že petdeset let in parniku Gorica, prvi veliki ladji v Kopru, je od takrat sledilo že več kot 30.000 drugih, ki so tukaj pretovorile blizu 220 milijonov ton raznega blaga z vseh koncev sveta.

V počastitev 50. obletnice pričetka obratovanja našega pristanišča prireja Luka Koper, d.d. spominsko slovesnost, ki bo

v nedeljo, 7. decembra 2008, ob 11. uri na potniškem teminalu v Kopru.

Slavnostni govornik bo minister za promet dr. Patrick Vlačič.

V okviru programa prireditve bo predstavljena osebna poštna znamka, posvečena pristanku ladje Gorica leta 1958, ki jo bo mogoče žigosati s posebnim priložnostnim žigom.

Prvih 135 m operativne obale v pristanišču Koper je bilo dokončanih le nekaj dni pred pristankom prve ladje. 450 delavcev takratne Vodne skupnosti, podjetja, ki je gradilo pristanišče, so trdo delali vse do zadnjega. Še tik pred otvoritvijo je plavajoči bager z dna ob obali pobiral odvečno navlako in debelejše kamenje.

V nedelja, 7. decembra 1958, ko je novo pristanišče sprejelo prvo veliko ladjjo, je bil lep sončen dan. Tovorni parnik Gorica z nosilnostjo 5.918 BRT je bil šesta ladja takrat še slovenskega ladjarja Splošna plovba Piran. Zgrajen je bil leta 1926 v Glasgowu, kupljen 1956, prodan pa leta 1959. Ladja je bila dolga 135,7 m, ugreza je imela 7,41 m. poganjal jo je 4-batni parni stroj, njena hitrost je bila 9 vozlov.

Gorica je nekaj dni pred pihodom v Koper, natačneje 1. decembra odložila tovor v pristanišču Porto Marghrera (Benetke), od tam pa je šla v piransko ladjedelnico, kjer so jo pripravili (nekoliko olepšali) za koprsko slavje. Poveljnik ladje je bil kapitan dolge plovbe Mladen Vlajki. Ob pristanku v Kopru je Gorici pomagal vlačilec Urh, last koprskega podjetja Obalna plovba. Iz Kopra se je Gorica po koncu slavja vrnila v Ladjedelnico Piran, kjer so jo nekaj mesecev pripravljali za dolgo pot do Japonske, kamor je v začetku maja 1959 odplula na svoje zadnje potovanje – v razrez. Njena posadka pa je od tam pripeljala novozgrajeno ladjo Piran (16.000 BRT).

Na otvoritvi pristanišča se je zbrala velika monožica kakih 3000 ljudi. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher.

link: http://slovensko-morje.net/index.php?pa ... _news=8970

Po njem so poimenovali tudi eno izmed ladij Splošne plovbe...KRAIGHER B.




Eno pa po Kidriču...KIDRIČ B.




Ja, to so bili časi, ko so gradbeno podjetje Slovenije GRADIS poimenovali "GRADIS" I.M.M.
Tisti I.M.M. je pomenilo, da se podjetje sedaj imenuje: Gradbeno industrijsko podjetje Slovenije Ivan Maček Matija...

Ali pa tovarna Torpedo v Reki, ki se je preimenovala v "Poduzeće Aleksandar Ranković" in uzdelovala enocilindrske stabilne motorje (ki so bili mobilni, če si jih namontiral na barkačo ali pa na vozilo za žaganje drv...
Ti motorji so se imenovali ARAN = Aleksandar RANković...

[Tono]

O takšnem gospodarskem podvigu današnji politikantski pezdeti ne morjo niti sanjati...

[železocestnik]

Če pogledamo še nekaj stavkov iz knjige Nika Kavčiča: Pot v osamosvojitev, bomo zvedeli, kako se je odločilo za slovensko mornarico...

"Novembra 1953 je v delovni sobi Borisa Kraigherja v Vikrčah stekel usodni pogovor na štiri oči...
Z nekoliko širšo obrazložitvijo sem predlog zasnoval v treh točkah, in sicer: ustanovitev slovenske pomorske družbe, izgradnja tovarne hladilnikov in odstranitev kaznjencev iz gradu v Škofji Loki, za preostanek denarja pa nakup zlatih palic.
Čutil sem, da tedaj vsak od naju preživlja dramatične trenutke - moja ideja je bila namreč z vidika njegovega položaja povsem krivoverska.
Boris Krajgher pa je molčal 10 minut in napravil je več krogov okrog svoje podolgovate mize.
Po kakšnih desetih minutah se je sprožil odgovor: natančno je ponovil in potrdil predlagano investicijo v slovensko mornarico in izgradnjo hladilnikov v Škofji Loki. Pri zadnji točki pa je prenos in izpeljavo prepustil Mačku s poudarkom, da je namenjena za tržaško banko.

Vse bi se dobro izšlo, če ne bi nekega dne kot strela z jasnega neba iz jugoslovanske londonske ambasade na mizo predsednika odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča - Tempa v Beograd prispela brzojavka, da je neko slovensko pomorsko podjetje prejšnji dan kupilo 11-tisočtonsko kanadsko ladjo tipa Liberty.
Odločitev za nakup ladje je padla prejšnjega dne v mojem stanovanju na tedanji Bleiweisovi cesti. Ob štirih popoldne je pri vratih pozvonil visoki uradnik Splošne plovbe kapitan Ivančič z brzojavko borznega posrednika iz Londona, v kateri je bila ponudba za nakup ladje s ceno in z opcijo odločitve do 17. ure popoldne.
Dogodek je ob dvajsetletnici Splošne plovbe opisal kapitan Ivančič v jubilejni brošuri.
Vukmanović - Tempo je sprožil pravi vihar. Z vodstvom v Sloveniji se je v Beogradu dogovoril za prihod državne komisije, ki naj bi razčistila razmere. Visok partijski funkcionar Osman Karabegović je s seboj pripeljal pet Rankovićevih polkovnikov, raznih šefov obveščevalnih oddelkov.
Na prvem zaslišanju se je takole predstavil: " Druže Niko, ja sam Osman Karabegović, dolazim po naređenju druga Tita, da saslušam...."
Štirinajstdnevno zasliševanje je zajelo večje število raznih uslužbencev...
No vihra se je končno polegla in Tito se je še naprej sproščeno vozil v kraljevskem rolls-roysu."

Ja tudi ta Rolls-Royce smo že obdelali v Čveku; tokrat v temi: Off topic - starodobniki (avtomobili, motorji...)
Glede na to, da Čveka ne bere večina forumašev, tukaj ponovimo...

Potrebno se je samo še vživeti v tista leta...

Jože Pirjevec nas v knjigi Tito in tovariši popelje v tiste čase...

"V Belem dvoru (glej goraj: Beogradu) je Tito slovesno praznoval novo leto 1945, ki se je že bleščalo v pričakovani zmagi. Njegovi tovariši so prvič videli, kako se pleše valček s tovarišicami, katerih večina je "imela bombe in revolverje okoli pasu". Edina kaplja pelina je bilo anonimno pisemce, ki se je vštulilo med noveletne čestitke z vprašanjem: "Kako se počutiš v tuji hiši?" Tito je takoj zapustil Karađorđevićev dvorec in se vanj za stalno ni nikoli več vrnil."

Poglejmo, kaj je napisal Pirjevec o Titovih avtekih:

"Tito je imel avtomobile, ki jih je dobil od Stalina, Hruščova, britanske kraljice, pa tudi od Slovenije (Rolls-Royce), da ne govorimo o Mercedesu, ki ga je "podedoval" od Anteja Pavelića. Imel je kočije, jahto "Galeb", jadrnico kralja Aleksandra Karađorđevića, ogromno kolekcijo kipov, slik, preprog in drugih muzejskih predmetov. Ta stil življenja, ki je spominjal na kakšnega habsburškega nadvovodo, je seveda spremenil tudi njegov zunanji videz. Medtem, ko je v času partizanskega boja svojo postavo, predvsem z izklesanim obrazom, spominjal na ptico roparico, je v "svobodi" kmalu postal okrogel in se preoblikoval v nekakšnega dobrodušnega botra.
Obdal se je z dragocenostmi, ki so bile odvečne. Dovolj je reči, da je nosil na kapi državni grb iz čistega zlata, da je uporabljal zlat pisalni pribor in da je še vedno nosil na roki prstan z opaznim diamantom..."

"Nagnjenost k pretiranemu in vulgarnemu razkošju, ki ga kažejo najvišji člani režima," je sredi šestdesetih let pisal ameriški konzul iz Zagreba, "je ena od njihovih najbolj neprijetnih značilnosti. Razkorak med teorijo in prakso komunizma v tem smislu široka javnost zameri bolj kot kateri koli drug vidik družbenega sistema." Še najhuje je bilo v prvih povojnih letih, ko so bili za "narod" uvedeni posebne točke, tablice in boni za nakupovanje hrane in obleke, izbranci pa so se brez zadržka vrgli na dobrine, o katerih so toliko časa lahko le sanjali.




Zadosti...

Samo fotko Rolls-Royca še "pritisnem"

[železocestnik]

iz knjige Nika Kavčiča: Pot v osamosvojitev...

"Slovensko pomorsko podjetje, ki je začelo s tremi večjimi ladjami, je povzročilo hude reakcije. Najprej v puljski ladjedelnici in pri ladijskih podjetjih na Reki, v Splitu in Črni gori. V Kopru pa je pomorska dejavnost Splošne plovbe izzivala pobude za začetek izgradnje luke. Odtlej smo s pionirjem prve slovenske luke Danilom Petrinjo meter za metrom širili prostornino luškega maneverskega prostora in podpisali tudi investicijske osnove za povečanje dejavnosti pri osvajanju tranzitnega prometa. Kmalu potem se je v tem snovanju pojavil tudi direktor slovenskih železnic inž. Ciril Mravlja-Mižek - v slovenskem investicijskem konzorciju smo omogočili trasiranje proge in polaganje železniških tračnic pod električnim vodom od Divače do Kozine in Kopra."

No, pa smo se le prebili do železnice.
Vendar pa pri železnici vse le ni šlo tako lahko, kot je zapisal Niko Kavčič.

Bomo pogledali še v druge knjige...

[boris]

iz brošure "elektrifikacija proge Koper - Maribor"
(objavljena v temi Elektrifikacija prog na SŽ)

[železocestnik]

Pred točno 40. leti je pripeljal v Koper prvi vlak

http://static.album.email.si/2/8/424728 ... -7qw1U.jpg

vir:PN

Fotografije so pričele izginjati...

Da pa ne bomo brez uvodne fotografije v temo (stran 1) jo ponavljam iz knjige Danila Petrinje-Primoža: Gradnja luke Koper in železniške proge Koper-Prešnica...

[igor72]

Oštja, jutri bo točno 5.let.....stara tema
Hvala ŽC za reinkarnacijo

[železocestnik]

Ja, jutri bom dodal še nekaj fotk...za 45-letnico

Pa kar lopate bomo zasadili za drugi tir...vzporedno z obstoječim...ni denarja za drage proge v tunelih

MMG, ali lahko kdo napiše za nas laike tukaj, zakaj je ta varianta odpadla...
Vsaj povzetek iz drugih tem...

[boris]

MMG, ali lahko kdo napiše za nas laike tukaj, zakaj je ta varianta odpadla...

pri verziji s tuneli se da tudi kaj pokrast, saj poznaš zgodbo z avtocestnim križem...
;o))

[železocestnik]

Dober povzetek

[boris]

zanimiv prispevek...

http://www.zivetispristaniscem.si/index ... =3&id=3117