železocestnik napisal/-a:SIMY napisal/-a:
Sem pa šele zdaj opazu da je most čez Savinjo prvotno služil železnici,sedaj pa služi avtomobilom itd...
Cestni most je bil včasih kapucinski most (na fotkah zgoraj nad železniškim mostom).
Novi cestni most stoji približno tam, kjer je bil nekoč železniški most.
Železnica se je pri urejanju struge Savinje umaknila proti vzhodu, tako da sedaj potekajo tiri v smeri Laškega preko mostu čez Voglajno in naprej po levem bregu Savinje...
Ob izgradnji Južne železnice je proga potekala preko mostu čez Savinjo in po desnem bregu Savinje v smeri Laškega...
(poroča: strokovnjak za tinge-tinge v MRS, sicer pa rojen Celan
; ne boste me kar tako zvlekli na led)
Mislim, da si se malo zmotil, kolikor vem je bil Kapucinski most prevozen samo s peš-hondami. Bil je pa v komponiran s Kapucinskimi stopnicami, katere so v uporabi še danes, most je pa na žalost odnesla poplava leta 1933.
----
Nekaj informacij sem našel tudi o tej poplavi:
Poplava je odnesla večino mostov
Hude nevihte in dolgotrajna deževja so bila v naših krajih že v preteklosti dokaj reden pojav, prav tako pa tudi velike povodnji. ki so sledile padavinam. Največkrat se je nad Savinjsko dolino in Celjem znesla sicer krotka reka Savinja, ki pa je na trenutke znala pokazati svoj hudobni obraz. Tako je storila septembra 1933. ko je z visoko vodo "napadla" svet ob svojem toku. Silni večdnevni jesenski nalivi so bili vzrok, da so vode rek takrat tudi drugod po Sloveniji povzročile velike poplave. Poplava 1933 velja za najhujšo v preteklem stoletju.
Petek, 22. september 1933, se je zapisal v zgodovino celjske pokrajine kot črn dan, saj je Savinja po večdnevnem deževju dosegla skoraj štiri metre nad normalo, kmalu je zalila ves bližje oziroma nižje ležeči svet ob reki in celjske mestne ulice. Visoka voda je hipoma oblila celotno Celje, ki se je za nekaj časa pokazalo kot majhen otok na vzhodnem delu Spodnje Savinjske doline. Voda je takrat odnesla številne mostove; najprej, še pred poldnevom, v Levcu. Kasazah in Letušu, opoldne pa je svoj bojni ples uprizorila še v Celju. Samo nekaj trenutkov po opoldanskem zvonjenju je proti kapucinskemu mostu v Celju priplavala kopalna uta mestnega kopališča, za njo pa hlodovina, ki je z vso hitrostjo pridrvela z zgornjega toka Savinje in pred sabo rušila in jemala vse, kar ji je prišlo naproti. V Celju se je najprej predala brv v parku, ob pol štirih popoldne dokaj trden in stabilen kapucinski most in zvečer še Grenadirjeva brv na Polulah.
Vodna ujma je prizanesla le obema železniškima mostovoma. Naslednji dan, okrog poldneva, je poplava dosegla vrh in pod vodo je bilo celotno Celje. Nastalo je pravcato jezero, ki je segalo vse do Westnove tovarne. Voda je zalila tudi mestno elektrarno, zato so jo morali odklopiti in malo kasneje še mestno plinarno, ujma pa ni prizanesla niti bolnišničnim prostorom. Savinja je zgledala kot "besneč veletok". Vodna ujma je opustošila tudi okolico. V Zgornji Savinjski dolini je bil uničen del jezu pri Ljubnem. Voda je porušila polzelski jez, šempetrski nasip in v smeri proti Celju na več mestih predrla utrjeno obrežje. Poplavila je braslovško okolico, Latkovo vas, Roje, Vrbje, Petrovče in Kasaze ter udarila v smeri toka reke Bolske proti Preboldu in poplavila celo pri Grajski vasi. Pod vodo je bil tudi svet severno in vzhodno od Celja: Šmarjeta, Škofja vas, Vojnik in Trnovlje ter kraji proti Šentjurju.
Ko se je voda v nedeljo počasi umaknila, je za sabo pustila pravo razdejanje. Pri Celju je bilo dolgo časa mogoče prečkati Savinjo le preko železniškega mostu, ki ga je železniška uprava odprla tudi za pešce. Kasneje pa so tik nad mostom uvedli še promet s čolnom.
- Vir: Knjiga Stoletje v Celju, Branko Goropevšek
To zgodbo v digitalni obliki sem našel tukaj.
.
