Industrijski tir: STUDENCI SOKOLSKA - HE MARIBORSKI OTOK
@ SIMY
A razmišljaš o tem, da bi se železnica na tej trasi ponovno zgradila?
Čez najtežji teren bi verjetno še šlo (Huda luknja, Dolič), večji problem je poselitev. Tako, da skozi Velenje, Mislinjo in Sl. Gradec po isti trasi skoraj zagotovo ne bi šlo. Razen če bi rušili. Ko bo zgrajena HC bo pa še težje.
Če nekako še uspem razumeti zakaj so rušili progo Jesenice- Trbiž, za to progo tega ne morem razumeti. Očitno konec šesdesetih še niso vedeli, da je standard regije proporcionalen kakovosti transportnih poti. Zato po mojem mnenju Koroška od takrat nazaduje.
lp MG
A razmišljaš o tem, da bi se železnica na tej trasi ponovno zgradila?
Čez najtežji teren bi verjetno še šlo (Huda luknja, Dolič), večji problem je poselitev. Tako, da skozi Velenje, Mislinjo in Sl. Gradec po isti trasi skoraj zagotovo ne bi šlo. Razen če bi rušili. Ko bo zgrajena HC bo pa še težje.
Če nekako še uspem razumeti zakaj so rušili progo Jesenice- Trbiž, za to progo tega ne morem razumeti. Očitno konec šesdesetih še niso vedeli, da je standard regije proporcionalen kakovosti transportnih poti. Zato po mojem mnenju Koroška od takrat nazaduje.
lp MG
Tukaj je članek iz Nove proge (junij 2006), ki govori o Planiški progi in o vzrokih za ukinitev.
Nekoč z vlakom, danes s kolesom 1.del
Nekoč z vlakom, danes s kolesom 2.del
Če je kaj narobe glede avtorskih pravic in da sem dal na forum napišite in bom takoj umaknil.
Lp
Nekoč z vlakom, danes s kolesom 1.del
Nekoč z vlakom, danes s kolesom 2.del
Če je kaj narobe glede avtorskih pravic in da sem dal na forum napišite in bom takoj umaknil.
Lp
Zadnjič spremenil 363, dne 30.01.2008, 11:51, skupaj popravljeno 1 krat.
Te proge je zares škoda.V Planici je med vojno služboval moj stari oče kot prometnik.Od tam so bili izgnani ko so nadzor prevzeli Nemci.Se mi zdi.Na žalost je že pokojni.363 napisal/-a:Tukaj je članek iz Nove proge (junij 2006), ki govori o Planiški progi in o vzrokih za ukinitev.
Nekoč z vlakom, danes s kolesom 1.del (2.12 MB)
Nekoč z vlakom, danes s kolesom 2.del (1.5 MB)
Če je kaj narobe glede avtorskih pravic in da sem dal na forum napišite in bom takoj umaknil.
Lp
Vsekakor bi v današnjem času bila kar velika zanimivost.Če bi preživela birokracijo.
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
razmišljati o ponovni povezavi med velenjem in otiškim vrhom je nerealno.
Vem pa da je nekdanja trasa sedaj poseljena,sam me zanima če se je sploh dalo odkupit zemljišče ali so si ga ljudje ko ni bilo več proge avtomatsko prilastili.Isti primer je na jeseniški progi proti kr.gori,kako je pa tam s tem ?
Vem pa da je nekdanja trasa sedaj poseljena,sam me zanima če se je sploh dalo odkupit zemljišče ali so si ga ljudje ko ni bilo več proge avtomatsko prilastili.Isti primer je na jeseniški progi proti kr.gori,kako je pa tam s tem ?
Večina trase je po delitvi v 90-ih prešla pod sklad kmetijskih zemljišč, odkoder je del prešel v last občin in zasebnikov.Hm,nekaj sem se vprašal pri vsem tem,kdo je lastnik bivše trase železnice od velenja do otiškega vrha?
V velenju verjetno občina,samo kaj pa naprej,zasebniki ?ali je mogoče še kaj od železnic ?
Zelo zanimivo. Če imaš mogoče še kaj slikovnega ali tekstovnega gradiva bi bilo tud lepo vidt .363 napisal/-a:Tukaj je članek iz Nove proge (junij 2006), ki govori o Planiški progi in o vzrokih za ukinitev.
Nekoč z vlakom, danes s kolesom 1.del
Nekoč z vlakom, danes s kolesom 2.del
Če je kaj narobe glede avtorskih pravic in da sem dal na forum napišite in bom takoj umaknil.
Lp
p.s. fajn bi blo, če bi teh nekaj postov dolfe prestavil v temo o planiški progi? torej sem: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... ight=#6836
Kdor nikdar ne začne, ne more nikdar končati.
Industijski tir MB_Studenci - HE Mbr. otok uporabljala JŽ
Poleti 1973 sem opravljal enomesečno počitniško prakso na HE Mbr. otok. Spomnim se, da je bilo elektrarniško tirno veliko dvigalo opremljeno z nastavkom za "oprijem" kontejnerjev. Kontejnerje so prelagali z vagonov na kamione (menda so bili last JŽ) in obratno. Ker v času prakse nisem videl nobenega pretovarjanja, domnevam, da je sodelovanje med HE in železnico takrat že zamrlo. Žal se ne spomnim ostalih podatkov , ki sem jih prejel od zaposlenih na HE o tej zadevi. Je pa o "kontejnerskem terminalu HE Mbr. otok", kot zgledu dobrega sodelovanja med Dravskimi elektrarnami in JŽ, pisalo v dnevniku Večer (datuma in podrobnosti se ne spomnim).
Lp Signal
Lp Signal
Imam vprašanje, ki sicer sodi drugam.
Gre za obnovljen dolgi štuc na zahodu MB_Studenci. Nekoč je to bil začetek ind. tira za Hidromontažo, končal se pa je na HE Mbr. otok. Hidromontaže ni več, nasledniki tira ne rabijo, prav tako tudi HE ne.
Zakaj so sploh obnavljali ta štuc (novi pragovi in tir), če so ga potem prerezali in odstranili cepno kretnico (37 po tirni shemi)? Pri premiku bi prav prišel. Po mojem je to bila "brca v temo".
Lp Signal
Gre za obnovljen dolgi štuc na zahodu MB_Studenci. Nekoč je to bil začetek ind. tira za Hidromontažo, končal se pa je na HE Mbr. otok. Hidromontaže ni več, nasledniki tira ne rabijo, prav tako tudi HE ne.
Zakaj so sploh obnavljali ta štuc (novi pragovi in tir), če so ga potem prerezali in odstranili cepno kretnico (37 po tirni shemi)? Pri premiku bi prav prišel. Po mojem je to bila "brca v temo".
Lp Signal
..........to je moj bivsi becirk! Res, da sem od leta 1969...odhod v JLA in nato, ko smo se leta 1975 odselili iz Jocove ulice že skoraj tam "tujec" a se v živo spominjam tega tira za HE Mariborski otok. Še predno je Hidromontaža tam (tik za zg. omenjeno kretnico) postavila svoje hale sem v letih 1958-60 vcasih videl, da so po temu tiru tisali kaksen vagon ali dva. Spomnim se tudi kako je proga "sekala" Ruško cesto tik preden je začela "Studenška goša". Ti moji spomini segajo v tisto obdobje, ko so 100% na črno gradili Damiševo naselje in tiste hiše sredi goše...Bidefeldi itd. Lepi cajti zlati cajti....Lp Pubi
Pozdrav.....hmm, če sem prav razumel to okoli drezin itd....mislim, da za ta namen odpade.Brižita napisal/-a:Odlično, škoda le, da te je nakoncu ujela tema. Koliko pa je dolga ta proga. Morda bi bila primerna za drezine (Drezinapark, Mariborski Otok), čeprav, bi jaz raje videl malo daljšo progo, je pa ta zanimiva ker gre tudi skozi gozd.
L.P.
Miha
- kratka proga
- potrebno ogromno truda in sredstev za saniranje same proge
- lokacija bi dejal....pa neatraktivna, ker 100% na elektrarno ne bi dovolili dostopa! Lp Pubi
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re:
V krajevnem leksikonu Slovenije, DZS, Lj 1980 jasno in glasno piše:Barbarpapa1 napisal/-a:Pozdrav
Proga je bila narejena ob gradnji elektrarne Mariborski Otok (gradnjo so začeli Nemci med 2 svetovno vojno. Proga je bila najverjetneje postavljena tedaj). Glavni namen proge je bil dovoz materiala in težke opreme za gradnjo elektrarne. Da bi se proga koristila še v druge namene, mi ni znano.
LP
Jože
"Zahodno od starega vaškega jedra, ki ga povezujeta Sokolska in obrežna ulica stoji osnovna šola...
Onkraj tega kompleksa, ki ga omejuje industrijski tir elektrarne Mariborski otok, se širi gozdnata Dobrava.
Ogromen prostor zavzemajo nekdanje železniške delavnice s Koroškim kolodvorom in s pripadajočima železnikima kolonijama.
Koriščenje za druge namene?
V zborniku ob 100 letnici ex YU železnic (Sto godina železnica Jugoslavije, BG 1951) sem zasledil tale zapis:
"Na primer, Pionirska pruga v Mariboru tako je postavljena, da je pionirima Maribora omogučeno da se svojim vozovima voze od podnožja visokog Pohorja pa sve do čuvenog Mariborskog otoka na reci Dravi kde se nalazi ogromna električna centrala, jedno od prvih i velikih dela naše prve Petoletke[*]."
[*]: če ne veš, kaj to pomeni, vprašaj očeta ali dedija
Ali je možno, da so bili v Mariboru tako pametni, da so dali pionirjem na razpolago industrijski tir in da niso gradili nove proge?
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers