Pesniška dolina

[Nejc]

N€jc je zapisal:

Tkole stegnjeno je zarad 4. posta, ker je več linkov v eni vrsti skupaj brez presledka.

Torej je potrebno samo Dolfeta zaprositi, da popravi post....
Jaz sem že popravil svojega (s preveliko sliko)

Lp

Vsaka duša si lahko post sam popravi! Samo na uredi stisneš v desnem zgornjem kotu lastnega posta!
Dolfe je vsemogočni, ima pravic malo manj kot šefe, drugače ma pa vse pri roki: kramp, lopato, svinčnik, pol pa hajd na delo!

lp NS

[Dolfe]

Pojasnilo malce ven iz teme ......

Četrti post je bil moj. V njem je bila replika v originalu od @ivy. Zato sem tisto lahko popravil le sam.


lp
Dolfe

[Mojster_Strojevodja]

Ta prvi post je pa šefe popravu z svojmim krampom in lopato, kladva pa nisem nucal. Ni bilo potrebe.

[taurus]

Še nekaj številk o viaduktu, ki prečka pesniško dolino.
Dolžina je znašala 648,5m, viadukt je imel 64 lokov, širokih 8 metrov in visokih 21 metrov. Viadukt je bil zgrajen v celoti z opek. Za izdelavo več milijonov opek je bilo v okolici treba zgraditi več opekarn. Te opeke so se tudi uporabljale za predor Počehova.
Nezadostna kakovost opek in nenehne poplave so povzročile poškodovanje stebrov. Zeležniška uprava se je zaradi tega odločila za ukrep, da zasipa viadukt.
Nasip je seveda še danes viden.

[Barbarpapa1]

Pozdrav

Nimam ravno veliko časa. zato tudi nisem odgovoril Železnocestniku...Iščem namreč grafiko, ki prikazuje košaško operkarno (Leitersberger Ziegelfabrik) pred letom 1903. To, da je viadukt bil iz opeke, je na nek način bilo dokazano tudi ob izgradnji železniških nadvozov nad novo avtocesto, ker je bilo odkopano veliko opečnega materiala.

Ko najdem kaj več, Vam bom zadevo posredoval...

LP

Jože

[Barbarpapa1]

Pozdrav

Kot sem že v fotopisih napisal, sem se danes (04.02.2008) pogovarjal z g. Rustjo in sem ga enostavno moral povprašati tudi o pesniškem viaduktu. Seveda ima kar obširno zbirko podatkov o njem in lahko mi je potrdil, da je zgodba, ki jo je o zasutju napisal Ivy, zelo blizu resnici. Tako so otroci leta 1908 pobočja nasipa uporabljali kot sankališče. Prav tako je potrdil, da je bil grajen iz opeke in da je z namenom, proizvajati opeko zanj, bila ustanovljena košaška opekarna. Zanimivo pa je, da tudi on pri svojem delu ni naletel na fotografsko gradivo o viaduktu....

LP

Jože

[železocestnik]

Ne vem, če se lahko na forumu pogovarjamo o gospodarski zgodovini
Če pa je povezana z gradnjo viaduktov, potem pa verjetno

Barbapapa, Leiteršperška opekarna / "Leitersberger Ziegelfabrik/je bila osnovana res okoli leta 1902 /razlednica "Opekarna Košaki, poslana leta 1918 objavljena v "Pozdravi iz slovenskih krajev, Ljubljana 1987 prikazuje podobo opekarne/. To podjetje je ustanovil Franc Derwuschek.

Na področju bivšega političnega območja Maribora je bilo leta 1869 in 1870 kar nekaj opekarn /"Zigelei, Ziegelfabrik"/, med drugimi tudi Leitersberg/Košaški vrh/ in Pessnitzhofen /Pesnica/. V primerjavi z letom 1869 je leta 1870 proizvodnja padla za nekajkrat.
Vir: statistično poročilo graške trgovske in obrtne zbornice za leti 1869 in 1870, Gradec 1872/Statistischer Bericht der Grazer Handels- und Gewerbekammer an das hohe k.k. Handelsministerium für die Jahre 1868 und 1870. Graz, 1872/.
Verjetno so opekarne na teh lokacijah delovale že v času gradnje južne železnice...
Pravi naslov za nadaljno raziskovanje te opekarne je g. Antoša Leskovec iz Maribora.

Lp

[železocestnik]

Malo sem si pogledal "prerez" skozi ohranjeni steber viadukta Borovnica (hvala Igor 72 za lepe "slikce"- še grmovje na vrhu se odlično vidi). "Na dlani" se vidijo material, ki so bili vgrajeni....
Projektant je bil Ghega. Gradili so ga od leta 1850 do 1856.
Mohorič /Zgodovina.../ navaja za borovniški viadukt:
"..24 stebrov viadukta pa je bilo izdelanih iz čistega klesanega kamenja ter obloženih z apnenčevimi kvadri. Oboki so bili zidanei z opeko. Za zgraditev viadukta so porabili 1000000 kubičnih čevljev (pozor!) kvadrov in 1000000 kubičnih čevljev lomljenega kamna ter 5 milijonov opek."

Mohorič za pesniški viadukt na žalost ne omenja porabljenega gradbenega materiala. Navaja pa, da so začeli graditi progo od Šentilja proti Mariboru avgusta 1843 in jo dogradili maja 1846 pod nadzorom Ghege.

Projektant je isti, firma ista in lahko sklepamo, da so bili tudi materiali podobni...

V knjigi "Mit Volldampf in den Süden: 150 Jahre Südbahn Wien- Triest, Wien 2007 sem zasledil tudi nekaj podatkov o gradnji pesniškega viadukta (koliko me spomin ne vara..), vendar knjige nimam, niti je nimam pri roki...Morda jo ima kdo od forumašev (nekateri imajo menda vse knjige...), pa naj malo pogleda vanjo in nas obvesti o točni vsebini.

Torej so res lahko pri gradnji avtoceste naleteli na opeko








Lp

[železocestnik]

Malo sem zmanjšal "slikci" za tiste, ki imate manjše monitorje...

Lp

[ivy]

Mene pa zanima kaj več o Jelenskem viaduktu.

[železocestnik]

Čeprav je že malo izven teme sem se malo potrudil in pogledal na spletno stran Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Pod številko 6031 je vpisano v registru:

Borovnica - ostanki borovniškega viadukta

del nosilnega stebra št. 21 je bil trazglašen za tehnični spomenik v Ur.l. RS štev. 7/92-405.
Veljavnost razglasitve velja od 22.2.1992.

Drevje, ki se je zaraslo po stebru ga veselo uničuje...

Ali kdo ve, kakšne akcije so predvidene, da se spomenik ohrani?

Ne pišite o Dolfetovem nasvetu, ker ga poznam:

"Še o kulturni dediščini. Pustili so en steber kot spomenik, velikega in dovršenega objekta. Vsaj nekaj. Če pa je komu zares toliko do tega, da se ta steber očuva še za mnogo let, pa naj spleza naj in izpuli rastoče grmovje. Kajti, korenine drevja bodo kaj kmalu znižale steber na dvo metersko gomilo."

Zamislite si, kako bi bilo, če bi pustili več tebrov...ali pa, če bi se ohranil kar cel in bil neuporaben....


pozdrav

[Dolfe]

........

Ne pišite o Dolfetovem nasvetu, ker ga poznam:

pozdrav

Hehehe, zlopamtilo. press


lp
Dolfe

[ivy]

Pozravljeni!


Med sprehodom ob železnici proti Pesniškem nasipu sem naletel na zelo zanimivo umetnino, verjetno iz časa gradnje južne železnice. Umetnina, ki je vstavljena ob gradnji podpornega zidu, pikazuje kako so takrat težko življenje utapljali v žlahtni kapljici.




Umetnina je fascinantna


IVY

[Dolfe]

Pozravljeni!

Med sprehodom ob železnici proti Pesniškem nasipu sem naletel ........

IVY

Pa si prepričan, da je to iz tistega časa? Da ni to nastalo kasneje.

Sicer pa pri takšnem težaškem delu so morali biti malo pod "gasom". In turbo-rizling šmarnica je bila kar pravšnja.

[IBANEZ15]

Ti betonski odlitki so pri nas v vsaki zidanci . Še pri nas imamo enga