Pesniška dolina

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
Jembah
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1859
Pridružen: 05.11.2006, 17:38
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a Jembah » 10.03.2008, 20:37

Danes sem glih videl enega lesenega v lokalni "okrepcevalnici" :lol: .
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9048
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 10.03.2008, 23:07

Fantje, pa kaj je z vami?

Ivy se trudi in se gre industrijsko arheologijo, vi mi ga pa takole "sesipate" iz

zidanice in lokalne "okrepčevalnice".

Pozdrav :berr
Uporabniški avatar
ivy
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3875
Pridružen: 21.01.2008, 20:06
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a ivy » 11.03.2008, 14:46

HVALA ŽELEZOCESTNIK!
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 11.03.2008, 15:28

Zares ivy, iz katerega obdobja misliš da je tisti relief. Po moje je bil vzidan kasneje. :-k

lp
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
ivy
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3875
Pridružen: 21.01.2008, 20:06
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a ivy » 11.03.2008, 17:05

Tudi sam ne vem točno iz katerega obdobja je ta relief. Nikjer ni zabeležena kakršnakoli letnica. Moje osebno mnenje pa je, le kdo bi po gradnji železnice sredi travnikov in hribov vstavil ta relief v podporni zid, ko pa jih je na progi polno, kjer je bolj poseljeno. Tako da, Dolfe moje mnenje je, da je to nastalo nekje med gradnjo Južne železnice, če pa kdo meni in ve, da je drugače, bi zelo prav prišel podatek o nastanku tega reliefa.

Ivy
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 11.03.2008, 17:16

Vsekakor zelo zanimivo.

Zanimiv pa bi bil morda tudi Dirigentov komentar. Namreč, Marko je obhodil že vse proge Slovenskih Železnic, z idustrijskimi tiri vred.
Marko, si kje naletel na kaj podobnega? [-o<

lp
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9048
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 19.03.2008, 1:04

taurus napisal/-a:Še nekaj številk o viaduktu, ki prečka pesniško dolino.
Dolžina je znašala 648,5m, viadukt je imel 64 lokov, širokih 8 metrov in visokih 21 metrov. Viadukt je bil zgrajen v celoti z opek. Za izdelavo več milijonov opek je bilo v okolici treba zgraditi več opekarn. Te opeke so se tudi uporabljale za predor Počehova.
Nezadostna kakovost opek in nenehne poplave so povzročile poškodovanje stebrov. Zeležniška uprava se je zaradi tega odločila za ukrep, da zasipa viadukt.
Nasip je seveda še danes viden.


@taurus
Izkazalo se je, da imaš prav, ko si trdil, da so uporabili več milijonov kosov opek!

Dokaz: STO GODINA ŽELEZNICA U JUGOSLAVIJI 1849-1949 (Beograd 1951)

Jenko Jože je v tem zborniku objavil članek: Izgradnja prvih železničkih pruga u Sloveniji.

Nima smisla, da prevajam, da ne bom naredil kakšne napake.
Za tiste, ki nimajo te knjige oziroma jim je težko priti do nje, navajam del članka v originalu:
" U prelazu preko reke Pesnice do Počehovog morali su se držati dosadašnjih terenskih prilika. Da bi bilo to mogučno, izgradili su preko doline Pesnice i puta, koji vodi u Slovenske Gorice viadukt od 63 zidanih lukova. Za izgradnju, u ona doba najdužeg objekta upotrebili su

POZOR, KAKO SMO NATANČNI (pripomba pisca posta)

2.844.928 komada cigle,

8.700 m3 tesanog i 408 m3 lomljenog kamena.
Celokupan rad kod izgradnje tog viadukta trajao je od prolječa 1844 do novembra 1845 godine.
Ovom velikom delu sledila je mučna izgradnja tunela u dužini od 655 m kroz Počehovo.

Ej, fantje, potrebno je biti vztrajen. Do komada. Kaj pa, če se je kakšen "cegu" počil. Ali so ga šteli zraven ali ne? :wink:

Pozdrav
Uporabniški avatar
zbowe
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1187
Pridružen: 19.09.2007, 16:14
Kraj: Na sončni strani Krasa
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a zbowe » 19.03.2008, 8:56

železocestnik napisal/-a:
taurus napisal/-a:Še nekaj številk o viaduktu, ki prečka pesniško dolino.
Dolžina je znašala 648,5m, viadukt je imel 64 lokov, širokih 8 metrov in visokih 21 metrov. Viadukt je bil zgrajen v celoti z opek. Za izdelavo več milijonov opek je bilo v okolici treba zgraditi več opekarn. Te opeke so se tudi uporabljale za predor Počehova.
Nezadostna kakovost opek in nenehne poplave so povzročile poškodovanje stebrov. Zeležniška uprava se je zaradi tega odločila za ukrep, da zasipa viadukt.
Nasip je seveda še danes viden.


@taurus
Izkazalo se je, da imaš prav, ko si trdil, da so uporabili več milijonov kosov opek!

Dokaz: STO GODINA ŽELEZNICA U JUGOSLAVIJI 1849-1949 (Beograd 1951)

Jenko Jože je v tem zborniku objavil članek: Izgradnja prvih železničkih pruga u Sloveniji.

Nima smisla, da prevajam, da ne bom naredil kakšne napake.
Za tiste, ki nimajo te knjige oziroma jim je težko priti do nje, navajam del članka v originalu:
" U prelazu preko reke Pesnice do Počehovog morali su se držati dosadašnjih terenskih prilika. Da bi bilo to mogučno, izgradili su preko doline Pesnice i puta, koji vodi u Slovenske Gorice viadukt od 63 zidanih lukova. Za izgradnju, u ona doba najdužeg objekta upotrebili su

POZOR, KAKO SMO NATANČNI (pripomba pisca posta)

2.844.928 komada cigle,

8.700 m3 tesanog i 408 m3 lomljenog kamena.
Celokupan rad kod izgradnje tog viadukta trajao je od prolječa 1844 do novembra 1845 godine.
Ovom velikom delu sledila je mučna izgradnja tunela u dužini od 655 m kroz Počehovo.

Ej, fantje, potrebno je biti vztrajen. Do komada. Kaj pa, če se je kakšen "cegu" počil. Ali so ga šteli zraven ali ne? :wink:

Pozdrav


V zapisnikih, ki jih je Ghega drzal, so navadno tocno zapisani materjali, ki so sli v delo, ne pa tisti "defektni". Tile spadajo v kolicine materijala uporabljenega za napolnitev lukenj, nasipe itd.
Je čut cuh na kaluneh, fanti bu dež!
Maaaamaaaaaaaaaaa. Tudi meni pingo!
Prvo krašouc, pole primorc, pole slovenc. Tljan smo na karti.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9048
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 21.03.2008, 1:22

Od leta 1999 imajo Mariborčani in okoličani na razpolago knjigo v slovenščini znanega mariborskega zgodovinarja Rudolfa Gustava Puffa. Knjiga ima naslov "Maribor. Njegova okolica, prebivalci in zgodovina."

Knjiga je izšla leta 1847 v nemščini z naslovom: "Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte."

Knjiga je nastala torej v času gradnje južne železnice od Gradca do Maribora.
Samo pogledati je potrebno v knjigo na strani 79 in kaj zagledamo :?:

akvarel (v barvah :?: ), ki ga je naslikal Jungblut okoli leta 1850 :!:

Na strani 78 pa lahko začnemo brati opis gradnje pesniškega viadukta:
(za tiste, ki težko pridete do knjig, ker ni v bližini knjižnice ali ni obiska bibliobusa sledi mukotrpno prepisovanje, ki ni upam kršenje avtorskih pravic... zakonov ne poznam)

" 600 sežnjev od postajnega poslopja v Cirkniški dolini stoji čuvajnica, do katere se zvrsti troje obokanih prepustov, zgrajenih iz belega kamna. Potem se drug za drugim ponosno dvigata dva polkrožna loka. Pod prvim, širšim in nižjim, teče cesta, ki povezuje Cirkniško dolino in Pesniško; pod drugim, višjim, pa po strugi, ki jo obdajata pravilna, s travo obrasla bregova, hitreje žubori Cirknica proti Pesnici. Po sto korakov dolgem visokem zemeljskem nasipu se začenja prekrasni zaviti viadukt na 59 lokih, dolg 770 korakov ali ravno toliko železniških pragov, ki prečka dolino pri najvišjem loku 8 sežnjev globoko. Pod drugim lokom s čednim belim kamnitim pročeljem žubori v globoki strugi Pesnica. Po 500 korakih pridemo skoraj sredi doline, tik viadukta, do majhnega griča, na katerem leži kakor na otoku Purgayevo posestvo; pod predzadnjim lokom proti jugu, ki ga spet krasi lepo pročelje iz belega kamna, se vije cesta proti Pernici, Lenartu in Radgoni.

POZOR (opomba pisca posta)!

Iz golih opek zidani viadukt krasi v vsej dolžini na obeh straneh zidec iz belega kamna, nad njim pa teče kakor čedna obroba 3 čevlje visok prsobran, tudi zgrajen iz opek in pokrit z oblogo iz belega kamna.
Ob koncu viadukta do predora na Košaškem vrhu se železnica v umetelnem zavoju komaj zaznavno vzpenja in preči 5 kamnitih prepustov ter prispe do dveh čuvajnic (tista bližje predoru ima na pročelju 6 oken).
Od tod se odpre veličasten in divji pogled na Košaški vrh z njegovim razlomljenim hrbtom in njegovimi usadi, severno pročelje predora, ki se nenadoma prikaže, pa je videti kakor slavolok zmage mogočne tehnične umetnosti..."

Odtukaj naprej pa sledi opis tunela, to pa je že druga tema...


Misterij Pesniški viadukt je razjasnjen...Mariborski zgodovinar Puff je dokaj zanesljiv vir. Dobro, da ga imamo v prevodu, sicer bi me lahko z veseljem popravljali... :wink:


Pozdrav
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9048
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 21.03.2008, 23:15

ivy napisal/-a:
Barbarpapa1 napisal/-a:Pozdrav

Hvala za slike! Moram pa napisati, da je tisiti doooolg železniški nasip nekoč bil viadukt. Najdaljši na Južni železnici. Zanimivo je, da fotografij tega viadukta na internetu ni najti (vsaj jaz ji poskušam najti zadnjih sedem let... :oops: ). Vse, kar sem do sedaj izbrskal, je grafika, ki prikazuje omenjeno gradnjo nekje okoli otvoritve 1846.

Slika

Usoda viadukta je prav tako (vsaj meni) nejasna. Po enih podatkih bi naj bil žrtev druge svetovne vojne, po drugih pa bi ga naj zasuli že prej. Je pa omenjeni viadukt in pa malo naprej proti Mariboru ležeči košaški predor vezan na industrijsko zgodovino Maribora. Zaradi njune gradnje so namreč na hribu nad predorom odprli opekarno, ki je delovala do konca 80-tih let prejšnjega stoletja. Nekateri se je mogoče spomnite (Opekarna Košaki. Mi smo jo po domače imenovali "Ciglenca")

Zatorej naprošam vsakega, ki bi kaj več vedel o usodi omenjenga viadukta, naj to tukaj napiše....

LP

Jože
http://dolina.moj-album.com/album/10843269/?os=10843662

POZDRAVLJENI!

Usoda pesniškega viadukta je podobna, kot Borovniškega pred drugo svetovno vojno.Zgrajen je bil čez zelo močvirnat predel doline.Njegovi temelji so bili hrastovi piloti, ki so začeli trohneti zaradi izsuševanja močvirnate doline.Viadukt se je začel močno posedati in vožnja z vlaki ni bila več varna.Obnova viadukta ni prišla v poštev zaradi prevelikih stroškov, zato so ga delno zasuli. Nekje med leti 1900 in 1905 so ga začeli postopoma zasipavati,njegove oboke so podrli, stebre so pustili, zmes pa nasuli gramoz.Tako so še danes delno ostanki viadukta zasuti pod železniški nasip.

LEP POZDRAV!



@ivy

Podoben zapis, kot je tvoj, sem zasledil v knjigi Tadej Brate: Borovniški viadukt, Borovnica 2007 (Zgodovinsko društvo Borovnica).
Za primerjavo navajam (stran 55):

"Malo je znano, da smo imeli na naših tleh takrat najdaljši most južne železnice, ki je bil menda nekaj let celo najdaljši na svetu. Ni ga več. Ko so gradili progo Gradec - Maribor, so z novim mostom prečili Pesniško dolino severno od Maribora. Močno zamočvirjen teren je bil v tistih časih menda tudi odlično gojišče za malarijo. Zgradili so most, dolg 650 m. Visok je bil le 21 m, imel je 64 obokov in je prav tako počival na neskončnem številu hrastovih pilotov. Kmalu so stekla intenzivna izsuševalna dela. Na most ni mislil nihče več in agromelioracijska dela so čez čas postopoma povzročila enake težave, kot so se pokazale v Borovnici. Tudi tu je nastopil problem samega temeljenja s hrastovimi piloti. Ko se je nivo talne vode znižal, so pogledali iz vode in začeli gniti, most pa je postal nestabilen.

Gnitje hrastovih pilotov je povzročalo pogrezanje in pokanje mostne konstrukcije. Že konec 19. stoletja je bilo vsem jasno, daje pesniški viadukt obsojen na propad. Znano je, da je bila uprava južne železnice kar se da varčna. Da ne bi gradili novega mostu, so se tedanji inženirji dobro znašli. Namesto, da bi zgradili poleg starega nov most, ki bi bil verjetno zelo drag, se je železniška uprava odločila obstoječi most delno podreti in okoli njega urediti nasutje ter s tem nekdanji most spremeniti v nasip.

Z vlaki so dovažali pesek, gradbeni material in zasipali most z leve in desne. Tam, kjer je tekla reka Pesnica, so zgradili nov most, na ostalem delu pa so porušili oboke in vmesne prostore zapolnili z gradbenim materialom. Dela so trajala več let, končali so jih okoli leta 1905. Danes o mostu ni ne duha ne sluha. Le malokdo ve, da je tam nekoč stal most, zidan le iz opeke. Danes lahko vidimo visok nasip, ki dobro nadomešča nekdanji most in omogoča reden železniški promet."

KONEC CITATA

Torej, zaželjeno je (oz. nujno je), da se navede podatke iz katere knjižice, knjige, zbornika itd. so povzeti podatki, da lahko še kdo drug pogleda original.
Pri okrajšavah se lahko zgodi, da se kaj spregleda, da se ne izpiše kakšna pomembna zadeva itd., zato je prav, da se vpiše vir, iz katerega smo pobirali podatke.

V zgornjem primeru sem navedel avtorja dela, da se lahko preveri moje citiranje iz knjige.

Res pa je, da n.pr. zgornja knjiga ni opremljena s citati kot znanstveno delo. Verjetno je založnik (Zgodovinsko društvo Borovnica) diktiral, da se ni vnašalo opomb, tako da bi lahko videli, od kod so g. Brate in sodelavci zbirali podatke. Viri so navedeni le pri slikovnem materialu.

Še besedo o zgornji grafiki. V prejšnjem postu sem navedel, kje lahko pogledamo grafiko v barvah.
Grafiko je narisal Ferdinand Jungblut. Več:

http://umzg.zrc-sazu.si/?q=/node/80

Pa še enkrat akvarelček (iz Puffove knjige ga ne smem preskenirati...)

Slika


Pozdrav
Uporabniški avatar
ivy
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3875
Pridružen: 21.01.2008, 20:06
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a ivy » 24.03.2008, 22:06

Pesniški nasip danes, kjer je nekoč bil najdaljši viadukt Južne železnice.


Slika

Ivy
Uporabniški avatar
ivy
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3875
Pridružen: 21.01.2008, 20:06
Kraj: Maribor

OdgovorNapisal/-a ivy » 27.03.2008, 9:09

In še ena fotografija posneta na Pesniškem nasipu!


Slika


Ivy
Uporabniški avatar
SandiP
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1572
Pridružen: 11.11.2007, 9:39
Kraj: Ljubljana Moste
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a SandiP » 27.03.2008, 10:16

... poševni steber v Pesnici...
Uporabniški avatar
Dolfe
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 12686
Pridružen: 02.03.2006, 8:52
Kraj: Na cesti

OdgovorNapisal/-a Dolfe » 27.03.2008, 16:18

CenzlovPepe napisal/-a:... poševni steber v Pesnici...



Hja, niso vsi stebri v navpičnici. Včasih imam občutek, da so jih postavljali, ....... kot sosed fižolovke. :lol:

Verjamem, da je tako z razlogom. Morda bo @napajalc hotel kaj več napisati o tem.


Pisa ..... Pesnica. press Slika


lp
:D
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9048
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 27.03.2008, 23:32

Ivy, ali je kje v bližini kakšna gostilna :?:
Ali pa zidanica :wink:

Pozdrav

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov