Zgodovina oz. razvoj 06
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
Opasna tema
Tistemu poglobljenemu tiru za opremo mašin s premogom so baje rekli "ručna". Zakaj nimam pojma. Sta se pa na tem tiru znašli 52-011 in italijanska 625. Pri gradnji parkirišča so ju ŽIP-ovci do prukne zasuli s šodrom. Naš Rudi je bil nato udeležen pri reševanju obeh lokomotiv, ki sta sedaj razstavljeni v Laškem in Šmartnu ob Paki. Na tem tiru pa je svojo smrt našel en avstrijski tender.
Tistemu poglobljenemu tiru za opremo mašin s premogom so baje rekli "ručna". Zakaj nimam pojma. Sta se pa na tem tiru znašli 52-011 in italijanska 625. Pri gradnji parkirišča so ju ŽIP-ovci do prukne zasuli s šodrom. Naš Rudi je bil nato udeležen pri reševanju obeh lokomotiv, ki sta sedaj razstavljeni v Laškem in Šmartnu ob Paki. Na tem tiru pa je svojo smrt našel en avstrijski tender.
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
Se opravičujem, ker grem izven teme, hočem vam pa pokazati, kaj se je zgodilo z lokomotivama JŽ 52-011 in FS 625.107. Za to, da ju je nekdo zasul, bi moral odgovarjati.
JŽ 52-011
FS 625.107
JŽ 52-011
FS 625.107
Tine
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
ta in še nekaj drugih fotografij iz Slovenije, so se lani januarja prodajale na Ebayu. Datuma žal ni bilo navedenega, so pa bile posnete ob muzejski vožnji z 03 in veliko muzejsko kompozicijo. Med drugim je bila aktivna še JŽ 62-019 v Trbovljah...železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,
Imamo pa na razpolago barvno fotko restavrirane JŽ 24-036 v Studencih s foruma Ljubitelji železnica, na žalost brez datuma:
Tono napisal/-a: Tistemu poglobljenemu tiru za opremo mašin s premogom so baje rekli "ručna". Zakaj nimam pojma. Sta se pa na tem tiru znašli 52-011 in italijanska 625. /
Sklepam, da se je "ručna" prijelo kot izpeljanka nemške besede Rutsche = drča. Premog je namreč zdrsel iz vozičkov v zalogovnik.
Spodnjo fotografijo je posnel g Karl Wildberger, 13.08.1968, ko je obiskal kurilnico v Maribiru. Kaže pa prav "ručno", ker je zelo redek, če ne edini primer načina oskrbovanaj s premogom. Običajno so bili na področju monarhije, dvigala za premog.
Več fotografij g Wildbergerja, je izobešenih v društvenih prostorih http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.p ... &start=300, kot izredna razstava, zato vljudno vabljeni, ko bo seveda spet dovoljen obisk.
Me pa zelo zanima, datum postavitve obeh lokomotiv, v društu smo že poskušali najti podatke, a zaman.
Lp,matej
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
Matej , zdravo!
V principu je bil podoben sistem odpremljanja lokomotiv s premogom tudi na Pragerskem. Nastal je enkrat po osvoboditvi l. 1945; 14. dec 1944 so namreč zavezniki v bombnem napadu zradirali podružnično kurilnico v trikotu. Novi, tudi nekoliko poglobljeni tir za opremo je bil desno od tirov 5,6,7,8 v smeri Maribora. Višje ležeči tir , ki še danes vodi v nekdanjo ciankamro, pa je služil za dovoz premoga. Vsip na tender je bil tudi z drčo.
LP - Peter
V principu je bil podoben sistem odpremljanja lokomotiv s premogom tudi na Pragerskem. Nastal je enkrat po osvoboditvi l. 1945; 14. dec 1944 so namreč zavezniki v bombnem napadu zradirali podružnično kurilnico v trikotu. Novi, tudi nekoliko poglobljeni tir za opremo je bil desno od tirov 5,6,7,8 v smeri Maribora. Višje ležeči tir , ki še danes vodi v nekdanjo ciankamro, pa je služil za dovoz premoga. Vsip na tender je bil tudi z drčo.
LP - Peter
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
Kot je @Peter 5 napisal, je bil takšen način opreme lokomotiv tudi na Pragerskem.Peter 5 napisal/-a:Matej , zdravo!
V principu je bil podoben sistem odpremljanja lokomotiv s premogom tudi na Pragerskem. Nastal je enkrat po osvoboditvi l. 1945; 14. dec 1944 so namreč zavezniki v bombnem napadu zradirali podružnično kurilnico v trikotu. Novi, tudi nekoliko poglobljeni tir za opremo je bil desno od tirov 5,6,7,8 v smeri Maribora. Višje ležeči tir , ki še danes vodi v nekdanjo ciankamro, pa je služil za dovoz premoga. Vsip na tender je bil tudi z drčo.
LP - Peter
O tem smo to omenili že v tej temi:
viewtopic.php?f=1&t=217&hilit=trikotu&start=60
Povzetek:
_Borsig_ napisal/-a: ... Poglejmo, kako to zgleda na google map:
pa še link: http://maps.google.de/maps?f=q&source=s ... 3&t=k&z=17
... Poleg lope je bil na griču še "sistem" za oskrbovanje parnih lokomotiv s premogom. Sam se še megleno spomnim "drče" ki je bila nameščena na griču, lokomotiva pa je pripeljala na slepi tir ob griču (kretnica in del tega tira sta še ohranjena) pod drčo,kjer so ji nasuli premoga.
Tukaj pa še tirna shema leta 1968:
Zgornja dva spadata k sistemu za oskrbovanje lokomotiv s premogom.
Prvi tir se je nahajal nižje, tako da so preko drče lahko natovarjali premog na lokomotive.
Drugi tir pa je služil dovažanju premoga na vrh griča.
Preostala dva pa vodita k »Ciankomori«, eden je vodil v samo komoro, drugi pa se je končal nekje ob njej. Sledov drugega tira ni več.
_Borsig_ napisal/-a:Poglejmo najprej oskrbovanje parnih lokomotiv:
Na tem mestu je bila jama za čiščenje in v »starih« časih polna »leša« – sedaj že zasipana.
Malo naprej se je nahajala oskrba z vodo – danes samo še jama, katero so zaradi varnosti prekrili z pragovi – »švelerji«
... se je odcepil spodnji tir. Koliko je bil poglobljen se vidi še danes. Trasa tega tira je lepo vidna tudi iz vlaka.
Zgoraj na vrhu griča pa so ostali še betonski temelji »drče«.
Pogled od spodaj
In še ostanki, pogled od zgoraj (v ozadju proga Maribor – Celje)
Če se prav spomnim, so premog vozili v majhnjih vagončkih.
Zadnjič spremenil _Borsig_, dne 10.01.2021, 14:15, skupaj popravljeno 1 krat.
LP _Borsig_
Pa fajn se še mejte!
Pa fajn se še mejte!
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
Hvala Matjaž in Peter,
sem se spomnil prispevka o drči v Pragerskem.
Ali je bila drča v Mariboru tudi zgrajena po vojni, oz. je bila v uporabi že prej?
Hvala
lp,matej
sem se spomnil prispevka o drči v Pragerskem.
Ali je bila drča v Mariboru tudi zgrajena po vojni, oz. je bila v uporabi že prej?
Hvala
lp,matej
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
Pozdravljeni pozitivno misleči
Mislim, da bo to pravo mesto za ti fotografiji.
Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-6GCY7X42
Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-NDTNK8C2
Sem dodal še povezavo, do članka v "Jutru" (6.5.1931)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4O710KF
LP Igor
Mislim, da bo to pravo mesto za ti fotografiji.
Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-6GCY7X42
Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-NDTNK8C2
Sem dodal še povezavo, do članka v "Jutru" (6.5.1931)
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4O710KF
LP Igor
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
Igor, pozdravljen,
lahko torej zapišemo, da je bilo to obračanje lokomotive Borsig na okretnici Rakek
pozdrav
Darko
lahko torej zapišemo, da je bilo to obračanje lokomotive Borsig na okretnici Rakek
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
V članku v "jutru" piše da bodo JDŽ kupile kar sto takih lokomotiv.
Piše pa tudi da za brze in ekspresne vlake obstaja verzija z večjimi kolesi. A je s tem mišljena serija 05?
Piše pa tudi da za brze in ekspresne vlake obstaja verzija z večjimi kolesi. A je s tem mišljena serija 05?
lp iz Zagreba
ZDRU
ZDRU
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
Ja, gre za reparacijske lokomotive naslednjih serij JDŽ (preštevilčijo se leta 1933)
05 = 40 kom., 3-osni pogon, brzovozna potniška, ki jih ni bilo v kurilnicah v Sloveniji
06 = 30 kom., 4-osni pogon, gorska potniška, za težje potniške vlake, kjer so na koncu končale pri nas skoraj vse
30 = 40 kom., 5-osni pogon, težka tovorna, v Sloveniji smo imeli le 12 lokomotiv
Veliko delov so imele vse tri serije zamenljivih med seboj
05 = 40 kom., 3-osni pogon, brzovozna potniška, ki jih ni bilo v kurilnicah v Sloveniji
06 = 30 kom., 4-osni pogon, gorska potniška, za težje potniške vlake, kjer so na koncu končale pri nas skoraj vse
30 = 40 kom., 5-osni pogon, težka tovorna, v Sloveniji smo imeli le 12 lokomotiv
Veliko delov so imele vse tri serije zamenljivih med seboj
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Zgodovina oz. razvoj 06
STIB, pozdravljen,
ja, prav imaš, pri lokomotivi 06 imata pogonski kolesi premer 1.600 mm (največja hitrost 85 km/h), pri seriji 05 pa 1.850 mm (največja hitrost 100 km/h).
Premer pogonskih koles pri seriji 30 znaša le 1.350 mm (največja hitrost je 65 km/h).
pozdrav
Darko
ja, prav imaš, pri lokomotivi 06 imata pogonski kolesi premer 1.600 mm (največja hitrost 85 km/h), pri seriji 05 pa 1.850 mm (največja hitrost 100 km/h).
Premer pogonskih koles pri seriji 30 znaša le 1.350 mm (največja hitrost je 65 km/h).
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers