Zgodovina oz. razvoj 06
Zgodovina oz. razvoj 06
Dame in gospodje,
v zadnjem času me serija 06 precej privlači pa me zanima kaj več o tej seriji. Vem, da so narejene v tovarni Borsig leta 1930 po naročilu JDŽ (ali karkoli je že bilo v tistih časih) in jih lahko štejemo za slovenske avtohtone lokomotive (tako kot Mopede in Španke precej kasneje). Ker gre za t.im. einheits (standardno) lokomotivo, so določeni deli podobni nekaterim drugim lokomotivam nemških železnic, predvidevam da seriji 01, 03 pa še kakšni.
Zanima me torej, kako je z razvojem te lokomotive, kaj je bila osnova, če se je kaj priredilo po naše (razen luči kolikor vidim po slikah ) in če so Nemci kasneje to našo lokomotivo uporabili za razvoj kakšne svoje lokomotive (mogoče serijo 39?).
v zadnjem času me serija 06 precej privlači pa me zanima kaj več o tej seriji. Vem, da so narejene v tovarni Borsig leta 1930 po naročilu JDŽ (ali karkoli je že bilo v tistih časih) in jih lahko štejemo za slovenske avtohtone lokomotive (tako kot Mopede in Španke precej kasneje). Ker gre za t.im. einheits (standardno) lokomotivo, so določeni deli podobni nekaterim drugim lokomotivam nemških železnic, predvidevam da seriji 01, 03 pa še kakšni.
Zanima me torej, kako je z razvojem te lokomotive, kaj je bila osnova, če se je kaj priredilo po naše (razen luči kolikor vidim po slikah ) in če so Nemci kasneje to našo lokomotivo uporabili za razvoj kakšne svoje lokomotive (mogoče serijo 39?).
Goran
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdrav
Sam se z zgodovino nastanka lokomotiv serije 05,06 in 30 (to so bile jugoslovanske "Einheitslokomotive") sicer (še) nisem kaj dosti ukvarjal. Večina avtorjev navaja, da je Jugoslavija lokomotive omenjenih serij kot vojno reparacijo, sem pa zasledil tudi zgodbo, da temu ni bilo tako, temveč, da jih je Jugoslavija kupila za ceno ene tone pšenice za eno tono lokomotive. Lokomtive serije 06 so bile izdelane, oz. izročene leta 1930 in numerirane po številčni shemi železnic SHS s serijsko številko 486 (486-001 do 486-030).
Trditi, da gre za avtohtono slovensko lokomotivo, je malo pretirano. Lokomotive oz. kotli so bili dimenzionirani na jugoslovanske vrste premoga, in tudi lokomotive serije 06 niso vozile samo na slovenskem ozemlju, temveč tudi na Hrvaškem, npr. na progi Reka-Zagreb. Tako je ob začetku vojne osem teh lokomotiv prevzela HDZ (Hrvatske Državne Željeznice), sedem pa Italijani (FS). Je pa razvoj dogodkov po drugi svetovni vojni privedel do tega, da so vse lokomotive serije 06 končale na slovenskem ozemlju.
Ali je bila naša 06 predhodnica kakšne od Nemških lokomotiv, ne morem reči, je pa dejstvo, da jo nemški ljubitelji imenujejo "jugoslovasnska enainštiridesetka". Nemška serija 39 je vsebovala pruske lokomotive serije P10, ki so starejše od naše 06 (zadnja je bila proizvedena leta 1927, konstrukcija je bila končana leta 1919, torej še pred uvedbo zasnove "Einheitslokomotive") in ji je na pogled precej podobna. Vendar se podobnost tukaj konča, saj je P10 trocilinderski stroj. Je pa res, da je lokomotiva P10, poleg G12 predstavljala neke vrste predlogo za enotni tip parnih lokomotiv. Iz tega razloga so Nemci ob okupaciji v svojem ošteviljčenju za naše 06-ke naredili podserijo 39.4, ki je vsebovala lokomotive od 39.401 do 39.415
Ali je imela kakšne skupne delez nemško serijo 01 in 03? Skoraj zagotovo, saj ustrezajo skupnemu konceptu "Einheitslokomotive".
LP
Jože
Sam se z zgodovino nastanka lokomotiv serije 05,06 in 30 (to so bile jugoslovanske "Einheitslokomotive") sicer (še) nisem kaj dosti ukvarjal. Večina avtorjev navaja, da je Jugoslavija lokomotive omenjenih serij kot vojno reparacijo, sem pa zasledil tudi zgodbo, da temu ni bilo tako, temveč, da jih je Jugoslavija kupila za ceno ene tone pšenice za eno tono lokomotive. Lokomtive serije 06 so bile izdelane, oz. izročene leta 1930 in numerirane po številčni shemi železnic SHS s serijsko številko 486 (486-001 do 486-030).
Trditi, da gre za avtohtono slovensko lokomotivo, je malo pretirano. Lokomotive oz. kotli so bili dimenzionirani na jugoslovanske vrste premoga, in tudi lokomotive serije 06 niso vozile samo na slovenskem ozemlju, temveč tudi na Hrvaškem, npr. na progi Reka-Zagreb. Tako je ob začetku vojne osem teh lokomotiv prevzela HDZ (Hrvatske Državne Željeznice), sedem pa Italijani (FS). Je pa razvoj dogodkov po drugi svetovni vojni privedel do tega, da so vse lokomotive serije 06 končale na slovenskem ozemlju.
Ali je bila naša 06 predhodnica kakšne od Nemških lokomotiv, ne morem reči, je pa dejstvo, da jo nemški ljubitelji imenujejo "jugoslovasnska enainštiridesetka". Nemška serija 39 je vsebovala pruske lokomotive serije P10, ki so starejše od naše 06 (zadnja je bila proizvedena leta 1927, konstrukcija je bila končana leta 1919, torej še pred uvedbo zasnove "Einheitslokomotive") in ji je na pogled precej podobna. Vendar se podobnost tukaj konča, saj je P10 trocilinderski stroj. Je pa res, da je lokomotiva P10, poleg G12 predstavljala neke vrste predlogo za enotni tip parnih lokomotiv. Iz tega razloga so Nemci ob okupaciji v svojem ošteviljčenju za naše 06-ke naredili podserijo 39.4, ki je vsebovala lokomotive od 39.401 do 39.415
Ali je imela kakšne skupne delez nemško serijo 01 in 03? Skoraj zagotovo, saj ustrezajo skupnemu konceptu "Einheitslokomotive".
LP
Jože
Zdravo Jože!
Hvala za informacije, sedaj vem nekaj več. Sem tudi sam bral, da so se nekaj malega te lokomotive vozile tudi na Hrvaškem pa menda se niso najbolje obnesle na progi Reka-Zagreb, žal se ne spomnim se točno. Mislim, da o tem nekaj zelo malega pisalo na hrvaškem forumu.
Strinjam se, da je izraz, da gre za našo avtohtono lokomotivo malce pretežek ampak veliko večino svojega življenja pa so vseeno preživele na naših progah in tudi končale svojo pot na naših progah. In ker so toliko časa delovale pri nas in skoraj nikjer drugje. Zanimivo je, da nisem še nikjer nič pametnega zasledil o delovanju v Italiji, niti o Nemčiji, četudi jih je reich vpoklical med 2. svetovno vojno tja gor in je podatek, da so jo nemci oštevilčili kot 39.4 nekaj novega.
Omenil si, da je bil kotel dimenzioniran na Jugoslovanski premog - mogoče veš, če je bilo še kaj posebnega dimenzioniranega posebej za naše razmere?
Hvala za vse informacije!
Hvala za informacije, sedaj vem nekaj več. Sem tudi sam bral, da so se nekaj malega te lokomotive vozile tudi na Hrvaškem pa menda se niso najbolje obnesle na progi Reka-Zagreb, žal se ne spomnim se točno. Mislim, da o tem nekaj zelo malega pisalo na hrvaškem forumu.
Strinjam se, da je izraz, da gre za našo avtohtono lokomotivo malce pretežek ampak veliko večino svojega življenja pa so vseeno preživele na naših progah in tudi končale svojo pot na naših progah. In ker so toliko časa delovale pri nas in skoraj nikjer drugje. Zanimivo je, da nisem še nikjer nič pametnega zasledil o delovanju v Italiji, niti o Nemčiji, četudi jih je reich vpoklical med 2. svetovno vojno tja gor in je podatek, da so jo nemci oštevilčili kot 39.4 nekaj novega.
Omenil si, da je bil kotel dimenzioniran na Jugoslovanski premog - mogoče veš, če je bilo še kaj posebnega dimenzioniranega posebej za naše razmere?
Hvala za vse informacije!
Goran
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdrav
Kolikor vem, serija 05 v rednem prometu ni zahajala v Slovenijo. Serija 30 pa je bila pri nas aktivna skoraj do konca parne vleke.
PS: Slika izdelave serije 30 v Borsigu (Berlin-Tegel)
In pa vse tri vrste lokomotiv so imele koničasta vrata dimnice, verjetno po zgledu na serijo JŽ01...
LP
Jože
Kolikor vem, serija 05 v rednem prometu ni zahajala v Slovenijo. Serija 30 pa je bila pri nas aktivna skoraj do konca parne vleke.
PS: Slika izdelave serije 30 v Borsigu (Berlin-Tegel)
In pa vse tri vrste lokomotiv so imele koničasta vrata dimnice, verjetno po zgledu na serijo JŽ01...
LP
Jože
Lokomotive serije 05,06 in 30 so bile naročene istočasno. Zato so zahtevali da je bilo čimveč delov med seboj zamenljivih od kotla, peči, rešetk, pregrevalcev, batnih razvodnikov, krmilja, tenderjev in armature. Zaradi namena in s tem pogojene hitrosti so se tu močno razlikovale v podvozju- 100/85/65 km /h. Površina rešetk je bila 5 kvadratnih metrov, kar je največja površina katera se kuri z lopato. Gostota rešetk je bila prirejena jugoslovanskemu rjavemu premogu.
Lokomotive 06,05,30 so bile naročene na račun reparacij iz 1.svetovne vojne,v Jugoslavijo so prišle leta 1930,izdelane so bile v tovarni Borsig v Berlinu.Lokomtiva 06,je pri nas vozila že pred 2.svetovno vojno,30 pa šele po 2.svetovni vojni zadnja lomotiva je premikala v zalogu v 70.letih,05 pa ni nikoli prišla v Slovenijo,vozile so v Srbiji,ena teh lokomotiv serije 05 stoji blizu tovarne min v Nišu.
Pri nas je sinonim Borsig ,oznaka za lepo,močno lokomtivo,to so lahko ljudje razbrali iz oznake ki jo ima na batih.Škoda da nimamo pri nas lokomotiv serij 05 in 30-( vsaj predelane z 06,nedelujoče seveda),05 pa bi uvozili iz Srbije,za naš Železniški muzej .
Pri nas je sinonim Borsig ,oznaka za lepo,močno lokomtivo,to so lahko ljudje razbrali iz oznake ki jo ima na batih.Škoda da nimamo pri nas lokomotiv serij 05 in 30-( vsaj predelane z 06,nedelujoče seveda),05 pa bi uvozili iz Srbije,za naš Železniški muzej .
Žal se bojim, da iz tega ne bo nič, saj kolikor spremljam srbski forum, imajo oni res samo eno 05, menda 05-025. Sanjajo pa o tem, da bi menda edini dve 30-tki, ki sploh sta na njihovem ozemlju, potopljene v Đerdapskem jezeru dvignili in poskušali obnoviti. Sicer, kdo bo to pri njih sedaj delal ne vem, menda je junija 2008 Šinvoz šel celo v stečaj...parna napisal/-a:Škoda da nimamo pri nas lokomotiv serij 05 in 30-( vsaj predelane z 06,nedelujoče seveda),05 pa bi uvozili iz Srbije,za naš Železniški muzej .
Mmg, na srbskem forumu se da snet dobro tehnično risbo 06:
Goran
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Začasni dom je našla SŽ 06-013 v Augsburgu (posojena).
O tem je poročal @milchy 22.4.2006:
Fotografije o obnovi lokomotive si lahko ogledate v temi: Drugo življenje lokomotive Borsig 06-013 (Miško Kranjec) v tematiki: Fotografija.
Ob sončnih dnevih pa lepotico pripeljejo na prosto, da se nadiha čistega zraka...(Bahnbilder.de, Foto: Helmut Dimitroff)
http://www.bahnbilder.de/name/einzelbil ... ie/24.html
Pozdrav
O tem je poročal @milchy 22.4.2006:
Vprašanje o tem, kdo dela na obnovi lokomotiv si je zastavil Barbapapa1 20.5.2007:milchy napisal/-a:Tole mogoče ne paše sem ....
danes so odpeljali ne Jesenice obnovljeno (zunanje - da ne bo kdo spet spraševel, če je lokomotiva vozna) lokomotivo 06-013, tam bo počakal do petka, ko jo bodo odpeljali v Augsburg, kjer bo stala v muzeju oz. v kurilnici.
Slike odhoda iz Lj. boste lahko kmalu videli v galeriji, kaj več pa na www.vlaki.net.
Na spletni strani muzeja v Augsburgu, kjer je predstavljena naša lokomotiva pa je še link fotografa Miška Kranjca, ki je fenomenalno poslikal obnovo in napisal zgodbo: "The second Life of a Borsig 06-013" in "The Beauty is reborn".Barbarpapa1 napisal/-a:Pozdrav
Kako pa je z osebjem, ki še dela revizije na parnih lokomotivah. Ko sem gledal slike, ki jih je Miško Kranjec "stisnil" ob pripravah 06-013 na pot v Augsburg, sem videl da so na njej delali sami seniorji. Kleni sicer, a vendarle v jeseni svojega življenja. Zanima me, če se to znanje kaj naprej prenaša in imamo mlado generacijo, ki še to zna. Sploh če pomislimo, da je nabor parnih lokomotiv bistveno bolj raznovrsten, kot npr pri dieselih ali električnih lokomotivah.
Če ne bi prišle Žive, bi število različnih aktivnih serj parnjač bilo večje od števila aktivnih serij električnih lokomotiv press....
LP
Jože
Fotografije o obnovi lokomotive si lahko ogledate v temi: Drugo življenje lokomotive Borsig 06-013 (Miško Kranjec) v tematiki: Fotografija.
Ob sončnih dnevih pa lepotico pripeljejo na prosto, da se nadiha čistega zraka...(Bahnbilder.de, Foto: Helmut Dimitroff)
http://www.bahnbilder.de/name/einzelbil ... ie/24.html
Pozdrav
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 03.07.2008, 23:06, skupaj popravljeno 2 krat.
Vem še eno zanimivost,za serijo 06.Za podatek iz 2.svetovne vojne je 06-013,pod oznako DRB 39.412 v dopregi skupaj z lokomotivo 03-002-tedaj je bila označena s številko DRB 38.4119 vozila Orient express .
Obe lokomotivi hrani Železniški muzej.Lokomotivi sta bili za čas 2.svetovne vojne opaženi v Zidanem mostu.
Obe lokomotivi hrani Železniški muzej.Lokomotivi sta bili za čas 2.svetovne vojne opaženi v Zidanem mostu.
Če prav razumem je bila 06- gorska lokomotiva, 30- tovorna, kaj pa je bila 05?
MMG zanimive slike.
MMG zanimive slike.
Zadnjič spremenil grega, dne 03.07.2008, 8:51, skupaj popravljeno 1 krat.
Lokomotiva za vleko brzovlakov na prvenstveno na progi Ljubljana - Trst. od tu ime "Kraševka". Lokomotiva je delo ing. E. Prossy-ja, večina lokomotiv je bila izdelanih v dunajski lokomotivski tovarni v Florisdorfu, izdelovali so jih od leta 1910 naprej.grega napisal/-a:kaj pa je bila 03?
Še slike, ko se je parna vleka bližala koncu
JŽ 03
http://www.railserbia.net/forum/downloa ... hp?id=2151
JŽ 06
http://www.railserbia.net/forum/downloa ... hp?id=2153
JŽ 30
http://www.railserbia.net/forum/downloa ... hp?id=2191
Ostale slike so na http://www.railserbia.net/forum/viewtop ... &sk=t&sd=a
LP Urban
- Mojster_Strojevodja
- Direktor
- Prispevkov: 1960
- Pridružen: 09.08.2005, 19:43
- Kraj: Bled
- Kontakt:
@Nejc, tvojo objavo sem premaknil v: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1383
Ker tele zadeve se množijo v raznih objavah kot gobe v dežju.
@parna, tvojo objavo sem popravil tako da je vsaj vredna ogleda. In še enkrat v vednost, preberi si temo Navodila za lažjo uporabo foruma. Kamor sem te napotil že v objavi 'SZ Railcar HO Models?'
Tam boš dobil vse potrebne informacije glede objave slik na forumu, prav tako prastavljeno objavo Nejca ter Gorchi-ja.
Ker tele zadeve se množijo v raznih objavah kot gobe v dežju.
@parna, tvojo objavo sem popravil tako da je vsaj vredna ogleda. In še enkrat v vednost, preberi si temo Navodila za lažjo uporabo foruma. Kamor sem te napotil že v objavi 'SZ Railcar HO Models?'
Tam boš dobil vse potrebne informacije glede objave slik na forumu, prav tako prastavljeno objavo Nejca ter Gorchi-ja.
Če ne gre uporabi večje kladivo.
"Half the job is in the discovery; the other half is having the courage to present the findings."
"Everyone is a genius at least once a year. The real geniuses simply have their bright ideas closer together."
"Half the job is in the discovery; the other half is having the courage to present the findings."
"Everyone is a genius at least once a year. The real geniuses simply have their bright ideas closer together."