Čuvajnica pod naseljem Svetje pri Medvodah

[železocestnik]

Sem iskal fotko tega opornega zidu...sem ga komaj našel v eni svojih tem



Gorenjska proga poteka po tiru na levi strani fotke. Tira v centru fotke sta industrijski tir papirnice Goričane. Glede na to, da je svetle barve (kovinske), pomeni, da je še živ.

[železocestnik]

Nazadnje pa še barvna fotka s satelita (ne vem točno kdaj, ampak tam nekje na prelomu tisočletja so zamenjali kamere za barvne )

Utice ni več, prekrila jo je gomila zemlje

[železocestnik]

Elektrifikacija gorenjske proge se je izvršila v etapah...

[železocestnik]

Smo rekli, da bomo zbrali vse podatke, ki jih je možno zbrati po pol stoletja...

Ko smo napisali, da so radij krivine povečali, nismo vedeli za koliko, še slabše, sploh nismo vedeli koliko je bil pred rekonstrukcijo leta 1964...

Danes si lahko pogledamo na načrtu, zakaj so morali "odbiti" del hribine in postaviti podporni zid.
Na istem načrtu si lahko ogledamo staro traso, ki poteka med čuvajnico in službeno utico, ter novo traso...
(rdeča barva tirov vas naj ne moti, saj niso speljani tako kot je vrisano-industrijski tir).
Na gorenjski progi so iz smeri Medvod proti Jesenicam najprej položili prehodnico v dolžini 138,80 metra, potem pa levi lok z radijem R=550 m.
Stara trasa proge Medvode-Jesenice pa je iz preme prešla v krivino z radijem R= 379 m (na načrtu črtkan tir proge Medvode-Jesenice)

Vidimo torej, da je bil prehod iz preme, ko je vlak prepeljal most čez Soro, kar oster!

Načrt:

[železocestnik]

Končno en kataster, ki še ni polnoleten

Tukaj je vse jasno: železniški most, reka Sora in navzgor smer Jesenice...




Parcela naše službene utice pa je še vedno vrisana (202/5)

[železocestnik]

PS:

ob rob polaganju kablov: kako to, da jih polagajo tako plitvo?

Tonotu na njegovo vprašanje pred več kot enim letom nismo dali nobenega tapravega odgovora

Sedaj ko je akcija MRS končana z najnovejšimi metodami industrijske arheologije in posebej železniške arheologije, lahko povemo po pravici. Nikakor niso smeli izvedeti "navadni" arheologi, da kopljemo ob železnici. Zakaj?

Tukaj, v Izvestijah Muzejskega društva za Kranjsko za leto 1897 je odgovor:

Rimsko grobišče so našli delavci, ki so kopali gramoz za železnico pod Svetjem blizu Medvod. Precej obširno grobišče leži med železniškim mostom, ki drži čez Soro, in podružnico na Ladiji nedaleč od goriške tvornice sredi ravnice, imenovane "Ladenska gmajna", prav zraven železniškega tira. Kako daleč sega grobišče, kaže črna prst. Prekopali so doslej kakih 10 grobov, narejenih iz lepe opeke z robniki, katera je po 58 cm dolga in po 44 cm široka, Poleg kostnjakov so dobili v grobovih tudi oglje in ostanke žganih mrličev. Grobovi so večinoma sesedeni in najbrže so bili nekateri že poprej izropani. Našliso doslej le malo priložkov, namreč dvoje lepih leščarb, katerih ima prva napis "Fortis" in druga brez napisa ter bolj preprosto izdelana, nekaj novcev in vrč, katerega je stolkel delavčev kramp. Pri Medvodah ali Goričah je bila tedaj večja rimska naselbina.


Torej, bali smo se, da ne zadanemo na kakšen rimski grob. Toliko.
Dolfe nam itak ne bo verjel, če pa bo, bo napisal eno zgodbo, kako si je opomogel eden od kmetov na Svetju, ki je prvi odkril grobove

[Tono]

ŽC, bolhlonaj

Torej v izogib temu, da bi še kdaj kaj "stolkel delavčev kramp", se od takrat na železnici ne koplje globoko!

Lp,

Tono