Črnuški most

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 29.09.2008, 0:50

Sedaj se je pokazalo, kako daljnoviden sem bil, ko sem najprej začel pisati o cestnem mostu...vi pa ste to mirno brali... :s2 :zzz

Sedaj pa resno: leta 1902 so ugotovili, da predvsem zaradi regulacijskih del od Trzina do Šentjakoba, popuščata oba, cestni most na državni cesti Ljubljana-Dunaj in železniški na progi Ljubljana-Kamnik.

Iz dopisa državne železniške direkcije v Beljaku z dne 18. januar 1903 na ministrstvo za železnice izvemo vse o železniškem in cestnem mostu in kako cestni ogroža železniškega.

Dopis državne železniške direkcije v Beljaku na ministrstvo za železnice z dne 18.1.1903 (Z: 770/3)

Najprej spomni direktor državnih železnic na zadnji dopis v zvezi s savskim mostom na km 4.8/5.1 kamniške proge z dne 11.10.1902.
Dodaja zapisnik z dne 26.10.1902, kjer opisuje varovalna dela na podpornih stebrih in zabijanju novih pilotov (podroben opis).
V kolikor bi nadaljevali z zamenjavo in zabijanjem novih pilotov, je potrebno vedeti, da nastanejo visoki stroški – 210 kron za pilot. Omenja tudi, da nanešen prod ponekod seže že izven vodne gladine.
Največja nevarnost za železniški most pa je visoka voda. Zaradi mosta na državni cesti, ki je približno 150 m vzvodno, obstaja velika nevarnost.
Ta most ima na gosto postavljene nosilne stebre, ki imajo zelo na gosto postavljene pilote, ki so pa močno povezani, vendar stojijo v tleh reke zelo slabo, celo slabše kot na železniškem mostu.
Okoli nosilnih stebrov so postavili za varovanje velike kamne, ki pa pri visoki vodi ne predstavljajo zadostnega varovanja in bo cestni most uničilo.
Če bo cestni most pri visoki vodi uničilo, bo to uničilo tudi sedanji železniški most, saj bi se močno zvezani piloti cestnega mostu zaustavili na železniškem mostu in povzročili zastoj vode in poškodbo mostu.
Zato so zaprosili, da bi zavarovali cestni most pred visoko vodo, dokler se ne zgradi nov. Predlagajo enak način varovanja pred visoko vodo, kot pri železniškemu – zabijanje novih pilotov, ki bi segali dovolj globoko v trdna tla reke. Zaprositi je potrebno notranje ministrstvo, da sproži postopek.
Dokler pa se ne konča nov železniški most in dokler se ne postavi nov most na državni cesti ali pa zanesljivo varovanje obstoječega cestnega mostu, se mora promet preko obstoječega železniškega mostu pri nenormalno visokih vodah zaustaviti. Bojijo se namreč zrušitve cestnega mostu in potem železniškega, v katerega bi zadel porušen cestni, ki bi ga odplavilo po Savi.
Da bi samo prestopali potniki in prešli peš preko cestnega mostu, tudi ne pride v poštev, ker v takšnih primerih zaprejo za promet tudi cestni most.
V programu gradenj, predloženih 23.6.1902 za leta od 1903 do 1905 savskega mostu na kamniški progi ni, ker se je nujnost izgradnje pokazala kasneje.
V kolikor se bodo pokazali problemi pri rezervaciji sredstev, potem naj se zagotovi sredstva v tekočem letu vsaj za srednji del mostu, ki premošča reko Savo v enem loku (60 m), in se oba inundacijska (poplavna: lat.: inundatio) loka s po 40 m dolžine zgradita kasneje.
Projekt novega mostu je izdelan v dveh alternativah in sicer je prva možnost, da se nov most izgradi v sedanji i osi in druga, da se zgradi poleg obstoječega mostu z istočasnimi spremembami nivelet in preostrih lokov.
Po komisijskem zapisniku z dne 26. Oktobra 1902 je predvidena izdelava jezu nizvodno železniškega mostu. Pripominjamo, da ima kakšno korist le dobro temeljen in zvezan jez, sicer takšen, kot je predviden samo iz naloženih skal, povzroči samo še večjo škodo.
Nazadnje so zaprosili za sporočilo, ali lahko v tekočem letu 1903 računajo na sredstva vsaj za srednji del mostu oziroma za dodatno varovanje mostu z novim piloti.

Dopisu so priložene tri priloge, ki pa jih nimam.

Poglejmo pa si vsaj skico, kako bi zgradili nov železniški most, če bi ga gradili poleg obstoječega...

Slika

Napis pri cestnem mostu je: Hölzerne Reichsstrassenbrücke (leseni most državne ceste)

Poglejmo si še kopijo prve strani dopisa z dne 18.januar 1903

Slika


Kopiji sta iz arhiva SŽ. Se zahvaljujem ge. Pleterski, ki mi je dala tudi druge kopije na razpolago in da si je vzela čas za pripravo gradiva o kamniški železnici.
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 29.09.2008, 17:39, skupaj popravljeno 1 krat.
cokla
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 11320
Pridružen: 10.08.2007, 21:50
Kraj: ob levem bregu Save

OdgovorNapisal/-a cokla » 29.09.2008, 8:11

železocestnik napisal/-a:Sedaj se je pokazalo, kako daljnoviden sem bil, ko sem najprej začel pisati o cestnem mostu...vi pa ste to mirno brali... :s2 :zzz



Če pa pišeš tako...tenkočutno. :wink:

MMG-polovica ljudi pri telenovelah tudi nima pojma zakaj gledajo . Ampak gledajo-tudi ponovitve. :lol:
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?

Da bi videle, če je res !

( Regis Houser )
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 29.09.2008, 18:49

Lansko leto sem si kupil v Dublinu knjigo Johna Becketta: Writing local history, Manchester University Press, Manchester in New York 2007 (prvi natis).
John Beckett je profesor angleške regionalne zgodovine na univerzi v Nottinghamu, starejšim članom foruma je kraj bolj poznanim po... Slika

V tej knjigi je napisal kar nekaj napotkov, kako napisati dobro lokalno zgodovino.
Napisal pa je tudi nekaj ugotovitev, ki veljajo splošno:

"Not every would-be local historian had the time, resources and energy - or indeed, through time, the friends and contacts - to study a whole county, hence the growing importance of parish and town histories."

Kot vidite, mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev za uspešno raziskavo lokalne zgodovine:
-imeti čas
-vire na razpolago
-energijo (beri: voljo do dela)
-prijatelje (tudi na forumih, člani se oglašajo lahko direktno ali po ZS)
-"zveze", kar zopet pomeni kolege in prijatelje (moja teorija)

In še ena zanimiva:
"No local historian ought to be afraid to get his feet wet", kar bi po naše pomenilo, da se ne sme ustrašiti, da si bo zmočil noge (v prenesenem pomenu: da se mora spraviti tudi na teren...beri: pod črnuški most... :lol: :lol: :lol: ). Lokalna zgodovina se pač ne da raziskovati samo v zavetju tople študijske sobe.

V tej temi o črnuškem mostu sem želel prikazati, kako se da z minimalnimi napori prikazati dvatisočletno zgodovino nekega območja in parstoletno zgodovino nekega mostu in še stoletno zgodovino kamniške železnice na tem področju. Na enostaven način ste videli, da se da natančno rekonstruirati dogodke pred sto leti, ne moremo pa rekonstruirati dogodkov iz naše bližje zgodovine, da bi se iz njih kaj naučili.
In sedaj smo pri bistvu: iz preteklih dogodkov se lahko kaj pozitivnega naučimo, seveda, če se hočemo... :wink:
Tako n.pr. so postavili koncesionarji kamniške železnice "železno-leseni" most, ki so ga po 12 letih podrli!!! Če se vprašamo, kakšen je vračilni rok za takšno investicijo.. :roll: :oops:
Iz objavljenih dokumentov v tej temi pa dobimo razlago, kaj so naši predniki delali narobe...
Imamo možnost, da se iz lokalne zgodovine ("telenovele") kaj naučimo... :idea:
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 02.10.2008, 0:25

Končno sem se dokopal do prvotnega načrta trase, ki daje odgovor, kje je bila zamišljena prvotna varianta trase...

železocestnik napisal/-a:TRASA KAMNIŠKE PROGE

O kamniški progi bom na tem mestu napisal samo najnujnejše, kar je povezano z izbiranjem trase.

Leta 1880 je resorno ministrstvo dovolilo, da se v treh mesecih predlože načrti za ozkotirno progo. Železnica naj bi šla "po oskem tiru z malo mašino po jednem robu velike ceste". Načrte je naredil inženir Oskar Lazarini. Leta 1882 je odšla deputacija na Dunaj, da se pogovorijo tudi o progi Kamnik - Ljubljana. Zaradi smodnišnice je dobila vladno podporo.
Naredila se je revizija trase in odločili so se decembra leta 1882, da bodo gradili normalnotirno železnico.
Predvideno je bilo, da bi tovorni vlaki vozili do območja današnjega gospodarskega razstavišča, osebni pa preko dvotirne proge Ljubljana - Trst do hotela SlonSlika :uuuaavv




Najprej naslovna stran "topografskega načrta"...

Slika


Prvi del proge od Ljubljane do Črnuč...

Slika


Lepo je vidna prva opuščena varianta, vrisana sicer s črno barvo, ki se prične pri sedanjem gospodarskem razstavišču in poteka po Dunajski cesti do Stožic, kjer zavije skozi Malo vas in potem na Ježico in preko savskega mostu na Črnuče.

Poglejmo povečan del načrta v Ljubljani...

Slika

Zanimivo je, da je postaja pri sedanjem gospodarskem razstavišču kilometrirana z 1, kar pomeni, da se bi naj res nadaljevala do hotela Slon.Slika

Na dunajski cesti v bližini hotela Slon pa je napisano: "Dampfomnybus", kar pomeni, da so res imeli predvideno povezavo s postajo v bližini sedanjega gospodarskega razstavišča s parnim omnibusom.

Poglejmo si še traso kamniške proge v območju savskega mostu...

Slika
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6491
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

OdgovorNapisal/-a Gorchi » 02.10.2008, 12:10

Sila zanimivi načrti! Torej je bila prvotna trasa proge začrtana ob vzhodni strani Dunajske ceste? Jako zanimivo....
Goran
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 02.10.2008, 23:55

Če ponovimo, kako je potekala gradnja kamniške železnice...

železocestnik napisal/-a:TRASA KAMNIŠKE PROGE

Koncesijo za progo je dobilo gradbeno podjetje Lazarini skupno z Alojzom Prašnikarjem dne 14. aprila 1889, veljala pa je 90 let.
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 26. oktobra 1889.
Tehnični pregled proge je bil izveden 18. decembra 1890, po odpravi pomanjkljivosti pa je bila proga od 28. januarja 1891 dalje odprta za promet.



V arhivu Slovenije je ohranjen "Izvedbeni načrt" (Ausführungs-Operat) vzdolžnega profila lokalne železnice Ljubljana-Kamnik /Laibach-Stein/, izdelan novembra 1890 v Gradcu /Graz/.

Slika


Poglejmo še odsek pri savskem mostu...

Slika

Iz načrta je vidno, da postajališča Ježica ni bilo, bilo pa je postajališče Črnuče /Tschernutsch/, ki pa je bilo v dolžini 40 m.
Poleg tega je jasno vidno veliko (12) podpornih stebrov "leseno-kovinskega" mostu preko Save...


...in levi breg Save pri Črnučah...

Slika


OPOMBA: do teh načrtov sem se dokopal med pisanjem "telenovele", tako da se pokažejo nekateri podatki, navedeni do sedaj, v drugi luči.
Pokaže se tudi, katera dela od tistih, ki smo jih videli v detajlnem projektu iz decembra 1889 (v katerem so bile še variantne izvedbe), so bila res izvedena..
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 03.10.2008, 1:56

Vrnimo se nazaj na težave z železniškim mostom preko reke Save.

Zvedeli smo za težave z mostom v letu 1902 in si pogledali dopis državne železniške direkcije v Beljaku z dne 18. januar 1903 na ministrstvo za železnice na Dunaju.

Dopis je prepričal uradnike na Dunaju, da je zadeva alarmantna.
Rezultat "študija" dopisa na Dunaju je bil odlok z dne 5. februar 1903, ki ga pa nimam na razpolago in ga je potrebno rekonstruirati iz drugih dopisov.

Vsekakor je ministrstvo za železnice zahtevalo, da jim državna železniška direkcija v Beljaku pripravi generalni projekt z izračunom stroškov za izdelavo novega mostu v dveh inačicah.

Na žalost nimam fotokopij ovojnih map dokumentov, tako da moramo sklepati, da je odgovor direkcije v Beljaku prišel na Dunaj konec februarja ali pa v začetku marca 1903.

Poglejmo si ta dopis direkcije v Beljaku, da bomo izvedeli, kakšni varianti so si zamislili.

Slika

Alternativa I je predvidevala, da za tekoče leto 1903 ne bo mogoče pridobiti sredstva še za oba stranska loka mostu. V tem primeru bi bilo potrebno nov most postaviti v osi sedanjega, poleg tega pa bi bilo potrebno zgraditi stranske montirne in natisne podeste za montiranje konstrukcije novega mostu in demontažo vzdolžnih kovinskih nosilcev starega mostu.
Velike težave bi povzročiloa tudi gradnja podpornih stebrov za nov most in tudi zamenjava ostrih lokov z radijem 150 in 200 m.
Vsi stroški za to alternativo bi znašali 292000 kron. V kolikor se bi pri tej alternativi izvedlo samo srednji lok mostu, bi stroški znašali 142000 kron.

Alternativa II predvideva gradnjo mostu približno 20 m nizvodno od obstoječega mostu. Gradili bi ga lahko neodvisno od starega mostu, potrebni pa bi bili samo enostavni podesti za montiranje.
Skupni stroški alternative II bi znašali 282000 kron, s tem, da bi se izvedlo izravnavanje proge.

Državna želzniška direkcija v Beljaku je predlagala izvedbo alternative II, če bo možno pridobiti sredstva (kredite, investicijska sredstva...), saj bi to pomenilo za 10000 kron nižje skupne stroške.

Na ministrstvu za železnice so se očitno odločili za Alternativo II, saj vidimo potrditev načrtov z dne 12. marec 1903 na tem projektu...

Slika

Na desni strani vidimo začetek načrta (prečkanje Dunajske ceste)


Nadaljevanje načrta (gradnja novega mostu ob obstoječem)...

Slika

Čisto na levi strani načrta je vidno postajališče Tavčarjev dvor /Taucherhof/ s čakalnico (Wartehalle).

...in še zadnji del načrta do postajališča Črnuče...

Slika


Še pogled na vzdolžni profil proge...

Slika
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 05.10.2008, 1:38

železocestnik napisal/-a:
Dopis državne železniške direkcije v Beljaku na ministrstvo za železnice z dne 18.1.1903 (Z: 770/3)

Poglejmo si še kopijo prve strani dopisa z dne 18.januar 1903

Slika


Kopiji sta iz arhiva SŽ. Se zahvaljujem ge. Pleterski, ki mi je dala tudi druge kopije na razpolago in da si je vzela čas za pripravo gradiva o kamniški železnici.


Na podlagi česa sem zaključil, da je dopis z dne. 18.januar 1903?
Na osnovi kasnejših dokumentov, ki prinašajo tudi zgodovino dopisovanja...
Da je pa to res dokument z dne 18. januar 1903, se lahko prepričamo z dokumentom, ki je ohranjen v arhivu Ministrstva za železnice na Dunaju (danes hrani ta arhiv Arhiv Slovenije)...

Slika

OPOMBA: spodnji dokument ni fotomontaža! Zgornja fotokopija je z "odrezanim" datumom in grbom, to pa zato, ker so bili včasih formati dopisov višji, kot danes A4 format. Tako nam fotokopirni stroj "odreže" del teksta :idea:

Dopisu so priložene tudi tri priloge. V prejšnjem postu sem zapisal, da jih nimam. Sedaj sem si jih preskrbel iz arhiva Ministrstva za železnice.

Prva priloga je seznam meritev, kako so utrjeni piloti podpornih stebrov mostu...

Slika

Druga priloga je zapisnik z dne 26. oktobra 1902, ko je okrajno glavarstvo Ljubljana opravilo ogled savskega železniškega mostu...

Slika

Tretja priloga pa je nčrt "železno-lesenega" mostu z vrisanim stanjem vpetja pilotov v dno reke in opravljeno delno sanacijo...

Slika

Slika

Slika

Vidimo, da so k problemu varne vožnje in ohranitvi mostu pristopili zelo strokovno in predlagali tudi najboljšo rešitev - most s popolnim razponom preko reke Save (srednji del) ter dva loka za primer visoke vode.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Črnuški most

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 08.08.2009, 16:47

Da lahko ocenimo domet MRS (mobilna raziskovalna skupina), si moramo ogledati nekaj fotk iz začetka teme...
Sicer je malo OT, ampak vseeno...

Torej črnuški cestni most v času okupacije...

Slika

(posebno si zapomnite vhodne stebre na most...)


Po drugi vojni so se pričeli pripravljati za razširitev cestnega mostu...

Končno smo se dokopali do fotke "profila" cestnega mostu. Vidimo, da kovinska konstrukcija sega v višino ograje na mostu...torej je to fotografija iz časa pred rekonstrukcijo mostu po drugi svetovni vojni, ko so podrli stebre s kroglami inverjetno zvišali dovoz za tisti meter ograje...bo treba pogledat po časopisih...verjetno pa je fotka iz časa predelave, saj se že vidi, da so pritrdili nosilce za prevesno polje pločnikov...

Slika


...in še fotka po dokončanih delih...levo se vidi tudi železniški most proge Ljubljana-Kamnik...

Slika

Predelava cestnega mostu je potekala tako, da so stebre z kroglo prevrnili po bregu in nasuli dovoze na most na sedanji nivo, na kovinsko konstrukcijo pa zabetonirali armirano-betonsko ploščo za vozišče in pločnike. Potrebno je še ugotoviti, kdaj je bila narejena za rekonstrukcija. Ponovna vzdrževalna dela so bila izvedena leta 1995.

MRS je pregledala vse ostanke kamnitih podstavkov pod mostom...

Slika

Zapisali smo tako:
"Podporni temelj na začetku mostu na desnem bregu...
(steber za kroglo iz fotk mostu v času okupacije so pri predelavi mostu zavalili po bregu...in je tam ostal...krogle pa so porabili pri hišah za mejnike...)"

To so bile izjave domačinov...sedaj pa smo eno tako kroglo res našli... :shock:

Slika
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Črnuški most

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 14.07.2010, 22:43

železocestnik napisal/-a:
železocestnik napisal/-a:Iz Ježice v Črnuče danes peljeta dva mostova: cestni in železniški.
Vendar zadeva ni čisto črno-bela. Eden kot drugi sta že menjavala vlogo, pa tudi čas je bil, ko so želeli, da bi bil samo eden za oboji promet.


To zadnjo varianto smo že obdelali, ko so si zaželeli nov skupen most ob pripravah na graditev kamniške proge leta 1889.

Ostala nam je še menjava vlog.
V prejšnjem "nadaljevanju" smo prišli do porušitve železniškega mostu čez Savo. Cestni most pa je bil uporaben za srednje težki promet.

Na kamniški progi in nemški obvozni progi Črnuče-Laze je zaradi porušenih mostov v Črnučah in Lazah, ostalo "ujetih" okoli 600 vagonov.
Železnica pa je imela veliko pomanjkanje vagonov in ni mogla sproti odvažati pomoč UNRA iz Trsta. Starejši člani foruma bi še morali vedeti, kaj je bilo v teh UNRA paketih...:wink: :lol: :lol:

PREKO CESTNEGA ČRNUŠKEGA MOSTU SO POLOŽILI TIRNICE IN PREPELJALI VAGONE V LJUBLJANO IN POTEM V TRST.

vir: Karol Rustja: Ob stoletnici kamniškega vlaka, Kamniški občan,11.2.1991




Fotografija potrjuje navedbe Karola Rustje v Kamniškem občanu...

Slika
Fotografija je bila objavljena v knjižici "Ob 100-letnici posvetitve župnijske cerkve na Črnučah".

\:D/ \:D/
Uporabniški avatar
bikec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 151
Pridružen: 30.03.2010, 18:06
Kraj: Lj

Re: Črnuški most

OdgovorNapisal/-a bikec » 16.07.2010, 10:55

Zelo zanimiva zgodovina meni domačega in čisto nič znanega (očitno, sedaj je mnogo bolje ;) ) mostu.
Najlepša hvala!

Čist pozabu, a vagone so pa porival čez most? Ne vidm nobenga stroja.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Črnuški most

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 16.07.2010, 14:45

So kakšnega konja porabili za vleko :lol: :lol:
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Črnuški most

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 11.08.2010, 22:58

Sem pa se danes dokopal do načrta, kjer so narisani vsi trije mostovi preko Save pri Črnučah oz. Ježici...
Datum: dodan k dokumentom iz leta 1908

Slika

Napisi si sledijo:
zgoraj :leseni most
v sredini: cestni most
spodaj: železniški most

Zgornji most je bil blizu rimskega mostu in je potekal dostop do mostu za gostilno Tavčer, danes avtošolo...


Celo tromostovje :roll:
Okmod
Začetnik
Začetnik
Prispevkov: 6
Pridružen: 24.12.2012, 15:00

Re: Črnuški most

OdgovorNapisal/-a Okmod » 25.12.2012, 20:53

Živjo. Živim na tem področju in mi je ta tema zelo zanimiva. Pa sem na žalost prepozen opazil tale forum. Zdaj pa vidim, da so slike ki si jih takrat poslal nevidne. Jaz bi jih pa prav rad videl! Bi bilo možno, da jih še enkrat naložiš ali pa mi poveš, kje si jih dobil?
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8915
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Črnuški most

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 25.12.2012, 21:43

@Okmod, pozdravljen na forumu.

Tema je bila zanimiva za forumaše, saj ima čez 8000 ogledov, kar je ogromno...
Ko sem začel z zgodovinskimi temami, sem jemal to bolj za hec :lol:

Dokumentacija se je širila, jaz sem pridno fotkal (tudi po 500 fotk na dan/par ur).
Doma pa nisem bil več tako priden. Pretočil sem podatke na računalnik. Dokler sem še obvladoval zadevo, sem vse vedel na pamet. Potem se je gradivo razširilo preko vseh meja, "mrzlica" me je odpeljala na hrvaške in bosanske ozkotirne železnice, pa tramvaje, pa ne vem kam še...
Vmes je bilo v teh nekaj letih kar nekaj kolapsov trdega diska, zadeve smo rešili, vendar imajo vse datum rešitve in so totalno neurejene.
Če priznam po pravici, v začetku nisem niti imel kakšnih namenov kaj objavljati, saj imam ogromno še za objavit z drugih področij, ki so mi bila prej prioriteta.

K sreči imam še vedno aktiven račun na Shrani.si, ki pa so ga izgleda začeli rezati. Morda je moj račun že prevelik in potem izpadejo najstarejše stvari. S tem si nisem preveč belil glave, ko pa pride do tega, pravzaprav vidiš, kaj pomeni, če se razsuje takšen server kot je Shrani.si in propade (čemur se je komaj izognil).

Kaj naj rečem...
Fotk za nadomestitev nimam :cry:
Našel jih bom na mojem 1T zunanjem disku, ko bom iskal kaj drugega... :roll:
Zaenkrat ti ne morem pomagati.
Načrti so v glavnem iz arhiva Slovenije. Kje, ti tudi ne morem reči, ker sem na začetku posnetkov vedno posnel tudi oznako škatle. Ti posnetki so sedaj "skriti" na zunanjem disku.

Tudi jaz živim na tem področju in edina prava pot je objava knjižice o zgodovini področja, mostov ali ne vem česa vsega. Sama knjiga je trajna zadeva. Črna barva na belem papirju :lol:

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gostov