V silnem zagonu prepisovanja te je malo "zaneslo"...Dolfe napisal/-a:Prmej-odlična slika, "naše" vroče Mrhe, železocestnik.železocestnik napisal/-a:
fotka iz "railfan-a"...(foto: D. Zoubek)
Naj dodam še nekaj podatkov o lokomotivi, preplonkano iz knjige: Parna vleka na slovenskem, avtorja Verija Švajgarja.
STEINBTÜCK 1848
Haswell – STEG (kasnejše ime firme »Soeding«)
Nekaj podatkov:
Tip: 2-B-0
Premer parnih valjev: 368 mm
Dolžina hoda bata: 579 mm
Premer pogonskih koles: 1422 mm
Parni tlak v kotlu: 6,0 At [kg/cm^2]
Velikost rešetke: 0,93 m^2
Površina izparevanja vode: 69,5 m^2
Teža lokomotive v službi: 22,4 t
Adhezijska teža: 15,7 t
Lokomotiva je bila izdelana za Južno državno železnico (Sudstb) in kasneje prodana železniški družbi Gradec – Keflah.
Kaj več podatkov o tej lokomotivi v tej knjigi ni. Jih je pa precej več za lokomotivi TRIGLAV in LJUBLJANA. Če se morda najdeta še ti dve sliki, rade volje natrosim še nekaj podatkov.
lp
Dolfe
No, tudi podatek je v knjigi malo nerodno napisan...
Leta 1860 je "naš" STEINBRÜCK najela in leta 1864 kupila firma "Graz-Köflacher Eisenbahn". STEINBRÜCK pa je preimenovala v SÖDING, po majhnem kraju na Štajerskem v okraju Voitsberg.
Firma GKB je imela v lasti to lokomotivo do leta 1880.
Vse to izvemo iz članka, ki ga je v časopis "Štajerskih prijateljev železnice", "Der Fahrtwind", napisal Sepp Tezak, "železniški profesor".
Nadaljuje pa takole v številki iz decembra 1997:
"Na Söding so pozabili v kurilnici Voitsberg, potem pa so jo leta 1908 odkrili, jo obnovili v prvotno stanje in ji vrnili prvotno ime STEINBRÜCK.
Od leta 1914 je eksponat železniškem muzeju na Dunaju."
Danes pa itak vemo, kaj se dogaja z njo: prevažajo jo po dunajskih tirih do TMW (glej zgoraj...).
Iz časopisa "Der Fahrtwind" pa si bomo "sposodili" fotko, ko je bil STEINBRÜCK na delu pod krinko...
Fotka je iz zbirke Tezak.
