Zanimiv eksponat v muzeju je tudi parna lokomotiva gnana z zobatim kolesom štev. 97.201
Leta 1891 je stekla kombinirana, adhezijska in zobata proga za tovorni promet med krajema Eisenerz in Vordenberg na Štajerskem.
To je firmi Alpine Montangesselschaft omogočilo učinkovit prevoz rude iz dnevnega kopa pri Eisenerzu do novih visokih peči (plavžev) v kraju Donawitz.
V tovarni lokomotiv v Floridsdorfu pri Dunaju (Floridsdorfer Lokomotivfabrik) so izdelali in dobavili 18 lokomotiv vrste 97.
Ta, ki je razstavni eksponat (97.201), je vozila na zgoraj omenjeni progi vse od začetka (1891) pa do prenehanja parne vleke na tej progi leta 1978.
Vzpon proge je znašal od 25 do 71 promil. Proga je bila dolga 20 km in 3/4 proge je bilo opremljene z zobato letvijo zaradi velikega vzpona.
Poglejmo si zasnovo lokomotive.
Zobata kolesa lokomotive so obešena na lastnem okvirju med prvo in drugo osjo, poganjal pa jih je znotraj okvirja ležeč cilinderski par.
Osni pritisk lokomotive je znašal 16 t, moč lokomotive pa je bila 420 KM.
Proga je bila normalne širine (1435 mm), maksimalna hitrost lokomotive pa je znašala 3o km/h takrat, ko je bila poganjana z adhezijskim pogonom, in 12 km/h takrat, ko je bila poganjana z zobatimi kolesi.
Pogled na zobati kolesi...
Pogled na leva dva parna cilindra...
Pogled od spredaj...
Zgoraj se vidita cilindra parnega stroja, ki poganjata zobata kolesa, spodnja cilindra (levo, desno) pa poganjata pogonske osi (gredi) kolesne dvojice.
Takole izgleda lokomoiva brez parnega kotla - parni kotel je demontiran in je prikaza posebej kot muzejski eksponat (desno na fotki).
Še en pogled na lokomotivo z demontiranim parnim kotlom...
In tukaj je parni kotel naše lokomotive 97.201 na posebnem vozičku, pripravljen za revizijo...
Skupna dolžina parnega kotla znaša 7,3 m; premer kotla je 2100 mmm, površina rešetke pa 2,2 m2, grelna površina 145 m2. Tlak v kotlu je znašal 11 bar.
Pogled na podstavni voziček za revizijo...
Parni kotel z zadnje strani, kjer je bilo delovno mesto strojevodje in kurjača...
Nekaj vzvodov in ročic, s katerimi je upravljal strojevodja...
Na eksponatnem parnem kotlu so naredili izrez, da se vidijo distančniki ...
Prejšnji izrez je viden na desni strani fotke...
Tudi na sprednjem delu parnega kotla so naredili izrez, da se vidijo parne cevi...
Še en pogled skozi odprtino...
V zbirki tehniškega muzeja na Dunaju v kurilnici Strasshof imajo delujočo sestrsko lokomotivo s štev. 97.208, ki pa je bila izdelana leta 1892.
Še ena delujoča sestrska lokomotiva s štev. 97.210, izdelano leta 1893, so oddali železniškemu muzeju v kraju Darmstadt-Kranichen v Nemčiji, ki je sedaj edina delujoča lokomotiva na zobat pogon v Nemčiji.
Lokomotiva s štev. 97.203 je danes razstavljena kot eksponat v majhnem parku pri postaji Grosspetersdorf v Avstriji.
Edini primerek zobate lokomotive, ki je ostal na progi Eisenerz-Vordenberg je lokomotiva s štev. 97.217 (izdelana leta 1908), ki je danes dobro vzdrževan tehnični spomenik v kraju Vordenberg v Avstriji.
Poglejmo si še rudarsko lokomotivo, ki je eksponat v muzeju.
Okoli leta 1890 je bilo v rudniku svinca v Pliberku /Bleiberg/ na Koroškem zaposlenih 21 delavcev pri potiskanju vozičkov z rudo iz jame na plano. Po štrajku teh delavcev je uprava zgradila prvo električno železnico v Avstriji in električno razsvetljavo.
Lokomotiva je lahko povlekla 2,8 tone na 5 vozičkih na razdalji 900 m.
Voznik je upravljal lokomotivo z vzvodom naprej - nazaj.
Teža lokomotive: 1550 kg
Moč: 5,15 kW
maksimalna hitrost: 11 km/h
Rudarska lokomotiva je vozila po ozkem tiru (430 mm)
Se nadaljuje
