Načrti viadukta Borovnica in potek gradnje
Evo, železocestnik. Prispel si skoraj do konca, s tem Borovniškim viaduktom. Na dobrih treh straneh imaš tenutno častitljivih 2145 ogledov. Enih 160 ti jih bom pa skušal še jaz primakniti, s svojim prispevkom. Pa ne zato, ker bi bil tako dober. Ampak zato, ker je tako dolg, da ga bo 99% bralo v najmanj treh etapah. Če ga sploh bo .... in seveda, vmes pa obvezno reklame .....
Raziskovalno delo je hudič. Nikoli ne veš, kakšen bo na koncu rezultat. Tako sta železocestnik in Uros_88 nehote naletela na storjen očiten gospodarski kriminal. Zgodil se je nekje pred 160 leti.
Po sodbi najmanj dveh znamenitih mož, je tale forum itak ena duhovna revščina, pa tako ne bo nič hudega, če dodamo še eno, tokrat kot pravo kriminalko. Ampak, da se ne bi našel kdo ala policajskega dojemanja – tole pisanje je fikcija, da bo jasno že na začetku.
Pa pejmo po vrsti …..
Borovniški viadukt
Pisalo se je leto 1849, in Janez Pothorn je iz radeške papir-fabrike poslal eno rolo papirja tja na Dunaj, v sam cesarsko-kraljevi inženiring. Ghegatov Korl je zavriskal od veselja in takoj začel risati in risati. Tako je s pomočjo sodelavcev narisal tudi načrt za znameniti Borovniški Viadukt.
Torej, začelo se je. Načrt je bil narisan, goldinarji na kopici in komanda za akcijo požegnana.
Ko je palir (vodja gradbišča o.p.) prišel v borovniško dolino, je takoj pristopil k stvari. Mimogrede, ta palir je bil za gvišno rib'nčan, vsaj tako se zdi. Nemudoma je nabil Korlov (Karl Ghega o.p.) načrt na štiri metrski fosn, ga ostro pogledal, stegnil roko z dvignjenim palcem, pogledal čez en učk in zaklel: »Orka duš, al ta gráben je preuzek! Teh stebróv je čist prevelíku! Inu cajta pa je tud p'rmalu ….«
In revež nesrečen palirski, mmg menda mu je bilo ime Urb'n, je v uteho zavil v vaško krčmo, na dva deci. Tam je poleg glažev barjanske kislice dvigala moralo tudi birtova hči Micka, ki se je s svojimi brhtečimi se joški urno smukala med žejnimi dedci in fotru dvigala promet v kasi.
Urb'n ni dobro spal. Ne ve se glih zakaj. Al' je temu bil kriv predolg plakat, ki je še vedno bil pribit na fosnu, preozka dolina za 25 stebrov in morda tudi grozeči penali, katere bo treba plačati, če se bo gradnja zavlekla. Po vsej verjetnosti pa tudi Micka – birtova hči, s katero sta se čedalje bolj, na skrevš, gledala izpod čela. In Micka se je kar kmalu pričela nekam rediti …...
Na kar je ata birt usekal po mizi: » Urban, zadosti je blu. Oženit se bo treba inu tu na hitru!«
»Ja kam pa naj ž'njo? Kar v samski dom, k zidarjem in helfarjem, tja v svoj bajbuh naj jo vlečem?«, je zacvilu Urban.
Pa mu Micka hitro položi misel v roke: »Urb'nček ti moj, veliku cegla inu kvadrov imaš na kopici. Za en majhen pajzel se ne bi prov neč poznalu …….«
Urban je malce tuhtal, ampak kaj dosti cajta pa le ni mogel zapravljati, saj sta ga oča birt in njegova hči Micka dobro stisnila za jajca.
In tako je bil storjen eden prvih gospodarskih kriminalov, po katerem zgledi vlečejo še danes. Urban – palir gradbišča, je na tiho skenslal en steber, da je dobil material za svojo in Mickino hiško. Ampak, ker je opeke in kvadrov zaradi enega stebra manj bilo še vedno preveč, je svoj piskerček pristavil še ata birt. Ta je dobil še en kevder poleg krčme, g.župniku pa so sezidali novo zakristijo, da so mu g. fajmošter lažje milostno odpustili ta greh, ko je bil pri spovedi.
Tako se je na kratki rok vse srečno izšlo. Urban se je vmes oženil, ter se vselil v novo hišo. Dolina je bila naenkrat ravno prav široka za 24 stebrov, pa še predčasno so zaključili gradnjo, kar je tudi navrglo nekaj goldinarjev.
Ampak, ni še konec.
Na likof tega viadukta so se iz Dunaja pripeljali sam presvitli cesar Franc Josef I.. To je oni, čigar sliko na steni krčme so tako grdo posrale tiste Švejkove muhe. Zraven je bil tudi avtor viadukta Karl Ghega in cesarsko-kraljevi nadinženir Arcar, kateri je bil nadzornik té veličastne gradnje.
Ja, in našega Urbana je to močno skrbelo. Ampak, Urb'n ne bi bil rib'nčan, če se ne bi znašel po svoji pameti. Visoke in ugledne goste je najprej povabil na štefan rujnega v tastovo oštarijo. Po nekaj praznih štefanih barjanske kislice, so se jim roke tako tresle, da kolikor krat so šteli stebre, nikoli niso našteli enako. Da se ne bi blamirali, so raje malce zavriskali, eno zapeli in odpeketali s hlaponom naprej v Postojno.
Urban pa je srečno živel s svojo Micko in kopico otrok še naprej.
Epilog:
Zaradi enega stebra manj se je spremenila statika mostu, in končni rezultat je bil njegov neizbežen propad. Med tem ko geologi in inženirji za to smolo še dandanes krivijo Ljubljano in njihov Grubarjev pekop, smo forumaši www.vlaki.info odkrili pravi vzrok. Natančneje, odkril ga je Uroš, (@Uros_88), ki je prvi pravilno preštel vse stebre. In to vse tiste, ki bi morali biti, kot tiste, kateri so resnično bili.
lp,
Dolfe
Raziskovalno delo je hudič. Nikoli ne veš, kakšen bo na koncu rezultat. Tako sta železocestnik in Uros_88 nehote naletela na storjen očiten gospodarski kriminal. Zgodil se je nekje pred 160 leti.
Po sodbi najmanj dveh znamenitih mož, je tale forum itak ena duhovna revščina, pa tako ne bo nič hudega, če dodamo še eno, tokrat kot pravo kriminalko. Ampak, da se ne bi našel kdo ala policajskega dojemanja – tole pisanje je fikcija, da bo jasno že na začetku.
Pa pejmo po vrsti …..
Borovniški viadukt
Pisalo se je leto 1849, in Janez Pothorn je iz radeške papir-fabrike poslal eno rolo papirja tja na Dunaj, v sam cesarsko-kraljevi inženiring. Ghegatov Korl je zavriskal od veselja in takoj začel risati in risati. Tako je s pomočjo sodelavcev narisal tudi načrt za znameniti Borovniški Viadukt.
Torej, začelo se je. Načrt je bil narisan, goldinarji na kopici in komanda za akcijo požegnana.
Ko je palir (vodja gradbišča o.p.) prišel v borovniško dolino, je takoj pristopil k stvari. Mimogrede, ta palir je bil za gvišno rib'nčan, vsaj tako se zdi. Nemudoma je nabil Korlov (Karl Ghega o.p.) načrt na štiri metrski fosn, ga ostro pogledal, stegnil roko z dvignjenim palcem, pogledal čez en učk in zaklel: »Orka duš, al ta gráben je preuzek! Teh stebróv je čist prevelíku! Inu cajta pa je tud p'rmalu ….«
In revež nesrečen palirski, mmg menda mu je bilo ime Urb'n, je v uteho zavil v vaško krčmo, na dva deci. Tam je poleg glažev barjanske kislice dvigala moralo tudi birtova hči Micka, ki se je s svojimi brhtečimi se joški urno smukala med žejnimi dedci in fotru dvigala promet v kasi.
Urb'n ni dobro spal. Ne ve se glih zakaj. Al' je temu bil kriv predolg plakat, ki je še vedno bil pribit na fosnu, preozka dolina za 25 stebrov in morda tudi grozeči penali, katere bo treba plačati, če se bo gradnja zavlekla. Po vsej verjetnosti pa tudi Micka – birtova hči, s katero sta se čedalje bolj, na skrevš, gledala izpod čela. In Micka se je kar kmalu pričela nekam rediti …...
Na kar je ata birt usekal po mizi: » Urban, zadosti je blu. Oženit se bo treba inu tu na hitru!«
»Ja kam pa naj ž'njo? Kar v samski dom, k zidarjem in helfarjem, tja v svoj bajbuh naj jo vlečem?«, je zacvilu Urban.
Pa mu Micka hitro položi misel v roke: »Urb'nček ti moj, veliku cegla inu kvadrov imaš na kopici. Za en majhen pajzel se ne bi prov neč poznalu …….«
Urban je malce tuhtal, ampak kaj dosti cajta pa le ni mogel zapravljati, saj sta ga oča birt in njegova hči Micka dobro stisnila za jajca.
In tako je bil storjen eden prvih gospodarskih kriminalov, po katerem zgledi vlečejo še danes. Urban – palir gradbišča, je na tiho skenslal en steber, da je dobil material za svojo in Mickino hiško. Ampak, ker je opeke in kvadrov zaradi enega stebra manj bilo še vedno preveč, je svoj piskerček pristavil še ata birt. Ta je dobil še en kevder poleg krčme, g.župniku pa so sezidali novo zakristijo, da so mu g. fajmošter lažje milostno odpustili ta greh, ko je bil pri spovedi.
Tako se je na kratki rok vse srečno izšlo. Urban se je vmes oženil, ter se vselil v novo hišo. Dolina je bila naenkrat ravno prav široka za 24 stebrov, pa še predčasno so zaključili gradnjo, kar je tudi navrglo nekaj goldinarjev.
Ampak, ni še konec.
Na likof tega viadukta so se iz Dunaja pripeljali sam presvitli cesar Franc Josef I.. To je oni, čigar sliko na steni krčme so tako grdo posrale tiste Švejkove muhe. Zraven je bil tudi avtor viadukta Karl Ghega in cesarsko-kraljevi nadinženir Arcar, kateri je bil nadzornik té veličastne gradnje.
Ja, in našega Urbana je to močno skrbelo. Ampak, Urb'n ne bi bil rib'nčan, če se ne bi znašel po svoji pameti. Visoke in ugledne goste je najprej povabil na štefan rujnega v tastovo oštarijo. Po nekaj praznih štefanih barjanske kislice, so se jim roke tako tresle, da kolikor krat so šteli stebre, nikoli niso našteli enako. Da se ne bi blamirali, so raje malce zavriskali, eno zapeli in odpeketali s hlaponom naprej v Postojno.
Urban pa je srečno živel s svojo Micko in kopico otrok še naprej.
Epilog:
Zaradi enega stebra manj se je spremenila statika mostu, in končni rezultat je bil njegov neizbežen propad. Med tem ko geologi in inženirji za to smolo še dandanes krivijo Ljubljano in njihov Grubarjev pekop, smo forumaši www.vlaki.info odkrili pravi vzrok. Natančneje, odkril ga je Uroš, (@Uros_88), ki je prvi pravilno preštel vse stebre. In to vse tiste, ki bi morali biti, kot tiste, kateri so resnično bili.
lp,
Dolfe
Zadnjič spremenil Dolfe, dne 02.02.2009, 7:43, skupaj popravljeno 1 krat.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Kdo drugi pa se sploh še ukvarja z borovniškim viaduktom?
Le naš forum. Ostali niti ne vedo da je sploh kdaj obstajal, čeprav se dnevno vozijo tam naokrog. In za 98% gradiva je zaslužen ravno železocestnik.
MMG, zaključke raziskave foruma v fikcijo vkup zmetal - Dolfe.
Le naš forum. Ostali niti ne vedo da je sploh kdaj obstajal, čeprav se dnevno vozijo tam naokrog. In za 98% gradiva je zaslužen ravno železocestnik.
MMG, zaključke raziskave foruma v fikcijo vkup zmetal - Dolfe.
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Pa da bi bila večina gradiva na enem mestu-to je tudi samo na tem forumu. Sicer je tudi v Bratetovi knjigi veliko materiala, amapk kot ste že ugotavljali manjkajo npr. načrti. Zanimivo bi bilo dobiti vse obstoječe slike, prepričan sem da bi jih vsakdo posodil, treba bi se bilo le organizirati in jih poiskai, kar pa vzame veliko časa.
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana